Vsebino omogoča NIJZ
Demenca je med največjimi zdravstvenimi, socialnimi in finančnimi izzivi sodobne družbe. Poznamo več vrst demence, daleč najpogostejša demenca je pri Alzheimerjevi bolezni. Z izrazom demenca opredeljujemo bolezensko stanje, ki se kaže z upadom možganskih sposobnosti in ovira vsakodnevno funkcioniranje. Gre za napredujoče bolezensko stanje, ki povzroča motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja, presoje.
Demenca prinaša veliko bolezensko, socialno, telesno, čustveno in finančno breme za osebo z demenco in za svojce. Zdravila zanjo ne poznamo. Kljub temu pa je zgodnje prepoznavanje pomembno, saj z ustreznim in zgodnjim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje bolezni.
Razbijajmo mite in prispevajmo k destigmatizaciji
Mit številka 1: Pri demenci ne moremo ničesar storiti. NE DRŽI.
Ena od štirih oseb v svetu je zmotno prepričana, da na demenco ne moremo vlivati in ne moremo ničesar storiti, vendar to ne drži. Teoretično kar 40 odstotkov vzrokov demence lahko zmanjšamo ali pa nanje vplivamo na način, da zamaknemo pojav demence.
Mit številka 2: Demenca je normalen pojav pri staranju. NE DRŽI.
Večina ljudi je zmotno prepričanih, da je demenca normalen pojav staranja. Demenca je bolezen možganov. Res pa je, da je starost največji dejavnik tveganja za demenco in se bo vzporedno z daljšanjem življenjske dobe povečevala verjetnost za demenco.
Mit številka 3: Najbolje, da se o težavah s spominom in o demenci ne govori. NE DRŽI.
Zaradi zmotnih prepričanj, predsodkov, nepoznavanja, občutkov sramu in strahu, včasih strahu pred jemanjem zdravil, predvsem pa zaradi stigme veliko ljudi z demenco in tudi njihovih svojcev o tem ne želi govoriti, zanikajo ali zmanjšujejo pomen težav ali pa jih skrivajo. Ljudje se sramujejo, da imajo sami ali njihovi svojci tovrstne težave. Potrebujejo pa podporo in pomoč. Zato moramo o tem spregovoriti. Destigmatizacija je ključnega pomena za nas vse, vključno s tistimi, ki demence nimajo.
Mit številka 4: Kako živim, ne vpliva na to, ali bom imel demenco. NE DRŽI.
Številni dejavniki, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, so povezani tudi z večjim tveganjem za demenco. Na zdravje naših možganov namreč vpliva tudi zdravje srca in krvnih žil. Naši možgani zavzemajo le 2 odstotka telesne teže, a hkrati porabijo kar petino (20 odstotkov) telesnih zalog kisika in energije. Zdravo srce zagotavlja, da se v možgane prečrpa dovolj krvi, medtem ko zdrave krvne žile omogočajo, da kri, bogata s kisikom in hranili, doseže možgane, da lahko delujejo normalno.
