Barbara Gavez Volčjak
Obisk slovenske Obale je zanimiv in koristen tudi v jesenskih mesecih. Temperature so običajno še vedno višje kot v notranjosti Slovenije, pred morebitno burjo pa se lahko zatečemo v kakšen notranji bazen ali na ogled kulturne ustanove, morda v koprsko ali tržaško gledališče ali si ogledamo kakšno prireditev ali filmsko projekcijo v portoroškem Avditoriju ali koprskem kinu. V suhem vremenu pa bo prijal sprehod po kateri od kulturnoturističnih poti po Piranu in okolici. Zloženka z zemljevidi in opisi znamenitosti predlaga šest poti, ki vodijo bodisi ob obali, od Portoroža do Strunjana, bodisi samo po Piranu, bodisi po dolini Dragonje globlje v zaledje, do Padne in Koštabone. Nekatere znamenitosti so sicer vključene v več poti, izberete pač tisto, ki vam tematsko in dolžinsko najbolj ustreza.
1 Zgodovinska pot
je najdaljša po številu postaj, obsega namreč 22 znamenitosti, povezanih z zgodovino Pirana. Na Tartinijevem trgu s spomenikom in rojstno hišo violinista in skladatelja vas opozori še na sodno in občinsko palačo pa Benečanko, najlepši primer beneško-gotske arhitekture v Piranu. Mimo cerkve sv. Petra se je nato mogoče povzpeti do mestnega obzidja ali pa nadaljevati pot po Bolniški ulici do minoritskega samostana s cerkvijo sv. Frančiška. Vmes se je mogoče ustaviti v Mediadomu Pyrhani, kjer je s sodobno tehnologijo prikazan celoten zgodovinski in kulturni razvoj mesta. Pot se nadaljuje ob severnem robu naselja, mimo značilnega piranskega motiva, župnijske cerkve sv. Jurija, do skrajne severozahodne točke mesta, rta Madona s svetilnikom in cerkvijo Marije zdravja. Po slikovitih starodavnih ulicah se nato mimo Trga 1. maja in ribje tržnice vrnete na Tartinijev trg.
2 Sakralna pot
obsega vse sakralne objekte, vključene v zgodovinsko pot, dodatno pa še cerkev sv. Roka na Trgu bratstva, cerkve Marije Snežne in Marije Tolažnice ter sv. Bernardina, Device Marije Rožnovenske v Portorožu in samostan Marijinega prikazanja z istoimensko cerkvijo v Strunjanu. Celotna pot tako vodi (odvisno od smeri hoje) od naravnega rezervata v Strunjanu ob vsej obali do zaledja portoroške plaže.
3 Kulturna pot
se posveča kulturnim ustanovam in kulturnozgodovinskim spomenikom v piranski občini. Začne se z Muzejem podvodnih dejavnosti in nadaljuje z Galerijo Hermana Pečariča, Pomorskim muzejem Sergeja Mašere ter Čarobnim svetom školjk na Tartinijevem trgu. Vključuje še Mestno galerijo Piran, Ulico IX. korpusa z ateljeji in trgovinicami s spominki ter Gledališče Tartini in akvarij.
4 Solna pot
v Piranu seveda ne more manjkati. Od severa proti jugu jo je mogoče prehoditi v petih, šestih urah ali prekolesariti v dveh do treh, če se seveda ne ustavite za ogled katerega od postajališč: Krajinskega parka Strunjan s solinami in solinarskima hišama, klifa nad morjem in znamenitega strunjanskega križa, mimo katerega se lahko podate naprej proti zalivu Fiesa in se nato povzpnete čez greben proti Portorožu, kjer se pot nadaljuje v Sečoveljskih solinah. Do njih pa lahko pridete tudi v drugi smeri, skozi predor Valeta na Parenzani, progi nekdanje ozkotirne železnice, in si na Fontaniggah ogledate Muzej solinarstva.
5 Boškarinova pot
je poimenovana po istrskem govedu boškarin in vodi po zaledju piranske občine, med dvanajstimi postajami pa so tudi Galerija Božidarja Jakca v Padni, nekaj etnoloških zbirk, naravni znamenitosti Stena in slapovi Škrline ter nenavadni, skrivnostni Krkavški kamen z izklesano reliefno podobo človeka.
6 Po avstro-ogrski rivieri
je mogoče obujati spomine na plemiške začetke portoroškega turizma s hotelom Palace in Villo Mario, pa tudi na drugo zgodovinsko dogajanje: na drugo svetovno vojno spominja fontana na osrednji portoroški ploščadi, na pridelavo soli pa skladišči iz začetka 19. stoletja, kamor so solinarji po koncu sezone pripeljali letni pridelek. Danes ju uporabljajo kot muzejski in galerijski prostor.
