Po porodu smo mame običajno prve, s katerimi novorojenček pride v tesnejši telesni stik. Ob tem se zastavi temelj njegovega ustnega zdravja, ko do rojstva sterilno ustno votlino naselimo s svojo ustno bakterijsko floro. Če ima mama zdravo ustno floro, bodo tudi otrokovo ustno sluznico naselili "dobri" mikroorganizmi. Večina dojenčkov je ob rojstvu brez izraslih zob, zato takrat posebna nega ust ni potrebna.
Ko izraste prvi zobek, je čas za zobno ščetko
Med četrtim in dvanajstim mesecem dojenčku začnejo izraščati spodnji srednji sekalci. Že v času rasti je treba zobke vsak dan ščetkati, saj so od trenutka, ko predrejo sluznico, izpostavljeni slini, bakterijam in sladkorjem iz otrokove prehrane. Za ščetkanje zob izberemo zobno ščetko z majhno glavo in gostimi, mehkimi ščetinami. Ta bo otroku nežno masirala občutljive dlesni ob izraščajočih zobkih in mu zagotavljala ugodje ob ščetkanju, s čimer bo vzpostavljena prijetna vsakodnevna rutina. Dokler dojenček še ne zmore samostojno sedeti, ga odložimo na ravno podlago ali vzamemo v naročje. Naj bo ščetkanje naša igra z njim.
Zobna gniloba se ne poda nikomur
Zdravi mlečni zobje so osnova za zdrave stalne zobe, zato je zanje treba izredno dobro skrbeti, da jih ne prizadene zobna gniloba (karies). Gre za najbolj razširjeno bolezen ustne votline in je najpogostejša kronična bolezen prav v zgodnjem otroštvu. Dobra novica je, da nastanek zobne gnilobe lahko enostavno in učinkovito preprečimo, kar je pomembno iz več razlogov:
• Če mlečni zob zaradi kariesa izpade prej, kot bi po naravni poti, se preostali mlečni zobje pomikajo proti škrbini, zaradi česar se prostor oži in ga začne primanjkovati za stalne zobe. To lahko povzroči poznejše ortodontske težave.
• Karies je bakterijska infekcija in kot takšna lahko škoduje tudi razvijajočemu se stalnemu zobu.
• Zobna gniloba pomeni stalno žarišče vnetja v ustni votlini, kar lahko zelo negativno vpliva na splošno zdravje otroka (oslabljena imunost), povzroča bolečino, potrebni pa so tudi pogostejši obiski zobozdravnika.
• Piškavi zobje slabo vplivajo na otrokovo samozavest in razvoj.
Kot kemična podpora proti kariesu se do šestega leta dvakrat dnevno svetuje uporaba zobne paste z 950 ppm fluoridov v velikosti grahovega zrna. Za starejše velja enaka količina s 1450 ppm fluoridov.
Izbira dobre zobne ščetke pa je pogoj za ustrezno očiščene zobe, kar je osnova ustne higiene in zdravih zob za vse življenje – začenši s prvim izraščajočim mlečnim zobkom.
Pomoč pri ščetkanju je zaželena vsaj do desetega leta
Ko otrok raste, naj ščetkanje dva- do trikrat dnevno ostane prijetna navada. Ob tem je treba ustrezno prilagoditi tudi zobno ščetko, zato po tretjem letu, ko otroku že izrastejo vsi mlečni zobje, svetujemo kakovostno zobno ščetko z nekoliko večjo glavo in gostimi, mehkimi ščetinami, ki bo zajela tudi večjo površino zob, da bo ščetkanje učinkovitejše. Če smo odrasli dobri vzorniki pri vsakodnevni skrbi za ustno zdravje, bo temu vzoru želel slediti tudi otrok. Sodelovanje odraslega pri temeljitem ščetkanju otrokovih zob vsaj enkrat dnevno se priporoča vsaj do desetega leta. Takrat mu z majhnimi krožnimi gibi poščetkamo najprej zgornje, nato spodnje zobe, in sicer posebej površine zob ob licih in na notranji strani zobnega loka ter na koncu še grizne površine. Zobje so umiti, ko niso več "kosmati", če z jezikom podrsamo po njih.