Ujela sem ga pred snemanjem oddaje Polje, kdo bo tebe ljubil. V mislih je imel še vsaj deset stvari, ki jih mora postoriti. A tudi sicer je tak, da mu ideje kar švigajo in je nenehno v pogonu. Jože Ekart ali Pepi, kot ga poznajo mnogi, je nedvomno eden izmed dejavnejših in prepoznavnih kulturnikov v občini Starše. V domačih Prepoljah je prevzel in vodil družinsko gostilno, nato pa hitro zajadral v glasbene vode, ko je ustanovil narodno-zabavni ansambel Ekart, s katerim je veliko prepotoval. Je tudi ustanovitelj Kulturnega društva Urška, ki ima še danes močno dramsko sekcijo. V zadnjih letih pa ga je popolnoma prevzel muzikal.
Drugačen pristop do vaj
Pepi Ekart je tisti, ki ima vajeti in režijsko palico v rokah pri muzikalih Moje pesmi, moje sanje, Prijatelji, ostanimo prijatelji, ki ju je uprizorilo Kulturno glasbeno društvo Ptičica. Poleg muzikalov je Ptičica uprizorila tudi razne igre, predvsem komedije in nazadnje Jezusov pasijon. Ker njihove predstave zahtevajo veliko ljudi in imajo sodelujoči še redne službe, je Ekart razvil nekoliko drugačen pristop do vaj. "Ne hodijo vsi igralci na vaje istočasno. Pridejo le takrat, ko jih potrebujem in so na vrsti za svoj del. Vadimo po sklopih in nimamo toliko skupnih vaj. Včasih nekateri igralci šele na generalki vidijo celotno sliko predstave in zato so praviloma naše generalke slabe, oder je drugačen, scena, vse je večje kot v prostoru za vaje," razlaga Ekart. Hkrati doda, da je takšna taktika uspešna, saj so bile do sedaj vse predstave dobro izpeljane.
Mamma Mia ostaja v predalu
Idej za naprej mu ne manjka, želel je delati muzikal Mamma Mia, a se je nekoliko zapletlo glede avtorskih pravic, zato njegov tekst ostaja v predalu, kjer ima tudi pesmarico in svojo domačo igro, nedavno je izdal knjigo Spomin na gostijo. Ne more se odločiti, katero ustvarjanje mu je ljubše. "Lepo je biti v ansamblu, a prišel je čas, ko moraš iti. Prosili so me, ali lahko obdržijo ime, in če me kaj potrebujejo, me pokličejo. Sem na voljo, drugače pa se v njihovo delo ne vmešavam," o preseku svoje štiridesetletne kariere pravi Ekart. Ob koncu sva se dotaknila delovanja kulture znotraj občinskega prostora. Želel bi si gledališko dvorano in tudi zvezo gledaliških društev, saj velikokrat vsak dela po svoje in vleče niti na svojo stran.
