Razlogi za drisko pri otroku so lahko različni

Driska je dokaj pogosta težava pri otrocih in se kaže s pogostim odvajanjem mehkega ali vodenega blata. Natančno mejo med še normalnim odvajanjem in tistim, ki že kaže na resnejše bolezensko stanje, je sicer težko določiti. Vendar - mlajši ko je otrok, hitreje lahko pride do resnih težav, saj izgublja tekočino in mu grozi dehidracija, poudari družinski zdravnik Alexander Erben, dr. med.

Da driska kdaj ni samo nedolžna tegoba, ne nazadnje pričajo tudi podatki, na katere opozori naš sogovornik - pove namreč, da vsako leto po svetu zaradi driske umre približno dva milijona ljudi. "Pa tudi približno deset odstotkov vseh sprejemov otrok v bolnišnično oskrbo je zaradi driske," še razkrije.

Akutna ali kronična

Razlogi za drisko pri otrocih so različni. Ponavadi je odvajanje blata odvisno tudi od otrokove starosti. V prvem tednu po rojstvu dojenček namreč odvaja večkrat na dan, lahko tudi do desetkrat. Njegovo blato je mehko in tekoče. Tudi v prvih treh mesecih starosti nekateri malčki še vedno odvajajo večkrat na dan, šele pri dveh letih je odvajanje omejeno na vsaj enkrat na dan. Blato je mehko, a formirano.

Erben poudari, da v medicini poznamo akutno in kronično obliko driske. "Najpogostejša je akutna driska, ki ponavadi traja pet dni ali manj. Kronična oblika pa se pojavi, ko simptomi trajajo več kot dva tedna." Najpogostejši povzročitelji akutne diske so virusi, povzročijo pa jo lahko tudi bakterije, alergije na hrano ter stranski učinki pri jemanju nekaterih zdravil zaradi drugih bolezni, denimo antibiotikov. Prav tako je tovrstna driska pogost spremljevalec vnetij srednjega ušesa ali slepiča, pljučnice, okužb sečil, opozori. "Vzrok je lahko celo zaprtje, saj trdno blato obda črevesje, nato pa se blato potiska mimo njega, ne da bi bilo dodatno obdelano in zgoščeno," pojasni. Veliko je tudi dejavnikov, ki privedejo do kronične driske - od preobčutljivosti za hrano (denimo laktozo), okužb, ki jih povzročajo paraziti, intolerance za gluten do kronične vnetne črevesne bolezni, kot je denimo Crohnova bolezen.

Nujno je opazovati

Kadar otroka pesti driska, je nujno, da ga opazujemo, poudari Erben, ko ga vprašamo, kdaj je tisti pravi čas za obisk zdravnika. "Z otrokom, ki ne kaže izrazite stiske, pije dovolj tekočine ter urinira in odvaja blato nekje do osemkrat na dan, prva dva dneva ni treba hoditi k zdravniku," svetuje. Otroka namreč ogroža predvsem dehidracija, zato je pogosto merilo za obisk zdravnika tudi stopnja dehidracije. "Preverite tudi malčkov urin. Če je ta temnejše barve ali ima otrok težave z uriniranjem, je to eden najzanesljivejših znakov nevarne dehidracije in je priporočljivo nujno obiskati osebnega ali dežurnega zdravnika. Prav tako je znak dehidracije jok brez solz, izsušenost sluznice (usta, jezik) ter vdrtost oči. Na dehidracijo kaže tudi pretirana utrujenost otroka - če je zaspan ob uri, ki zanj ni običajna, in le počasi reagira na zunanje dražljaje. Kot tudi, če drisko otroka spremlja še povišana telesna temperatura, je njegovo dihanje pospešeno in poglobljeno, je zaznati šibek pulz, otrok toži nad bolečinami v trebuhu ali pa je ta trd na dotik ..." našteva družinski zdravnik.

Kaj lahko starši naredijo sami?

Po njegovih besedah starši naredijo največ napak, če so premalo odločni in ne vztrajajo, ko otrok zavrača tekočine. "Zadosten vnos tekočine je pri driski nujno potreben," opozarja. Tudi pretirana uporaba sredstev za zapiranje lahko bolj škodi kot koristi. Zato je nujno, da se o vseh zdravilih posvetujemo z osebnim zdravnikom ali pa vsaj s farmacevtom v lekarni, ki ga je treba seznaniti z otrokovo starostjo, na podlagi katere bo izbral zdravila oziroma sredstva proti driski.

Veliko lahko pri nedolžni driski naredimo tudi starši sami, opozori sogovornik, in sicer z ustrezno prehrano. V času, ko otroka pestijo težave z drisko, priporoča dieto, bogato z ogljikovimi hidrati. Ta po besedah našega sogovornika lahko vsebuje prepečenec, rahlo sladkan čaj (kamilični ali koromačev, za starejše otroke tudi razredčen črni čaj), naribano jabolko ali pretlačeno banano ali s kalijem bogate sadne sokove, juhe z rezanci, rižem ali kašo ter pire krompir. Kot svetuje, se je treba v času težav z odvajanjem izogibati živilom, ki povzročajo napenjanje.

Sicer pa je, kot oceni sogovornik, potek bolezni običajno krajši in mine brez zapletov: "Ko se driska konča, lahko otrok nadaljuje z običajno prehrano, ki je je vajen."