"Haložani smo kot veriga, ampak če se najšibkejši člen zlomi, se veriga strga. Zato moramo biti kot nitke, kajti veliko nitk skupaj tvori močno vrv," je župan občine Zavrč Slavko Pravdič na nedavni študijski turi za novinarje po Halozah povzel strategijo turizma v tem delu vzhodne Slovenije. In prav povezanost turističnih ponudnikov in institucij se je med turo pokazala kot prava pot, da gričevnata pokrajina med Dravo, Dravinjo in hrvaško mejo razvije vse svoje turistične potenciale.
V Halozah je sicer nekaj turistično bolj izpostavljenih točk, ki že privlačijo turiste ali pa so jih v preteklosti in se danes trudijo ponovno umestiti jih na turistični zemljevid. Med prve vsekakor sodi Ptujska Gora z baziliko Marije Zavetnice, ki jo letno obišče 60 do 80 tisoč ljudi. "Biser gotike v Sloveniji je tudi učna baza za študente umetnostne zgodovine, saj je v njej mogoče videti značilnosti arhitekture, slikarstva in kiparstva," pove pater minorit Toni Brinjevec, ki skrbi za skupine turistov. Med njimi je največ romarjev, na praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta pa sejem na trgu pred cerkvijo obišče kakih 1000 ljudi. Vendar cerkev ni edina zanimivost kraja na vzpetini, s katere je lep razgled na Dravsko polje in Haloze. Na trgu je še Turistično informacijska pisarna s stalno razstavo fotografij domačina Stojana Kerblerja, Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo. Nekoliko niže ob cesti pa je občina Majšperk uredila starotrško hišo in jo predala v upravljanje Turističnemu društvu Ptujska Gora. V njej si je mogoče ogledati staro pohištvo, krušno peč in predmete za vsakdanjo uporabo, ob ograji rastejo drevesa, iz katerih se izdela tradicionalni presmec, v gospodarskem poslopju pa je ohranjena 150 let stara preša, ki so jo pred 30 leti še uporabljali.
Gradovi in stare domačije
Drugi haloški turistični magnet je grad Borl v občini Cirkulane, ki so ga letos po tretjinski obnovi vnovič odprli za obiskovalce. Mnogo okoličanov se še spomni, da je na Borlu nekoč delovalo letovišče s prenočišči, še v začetku tisočletja so na njem prirejali tudi poroke. Te so zdaj znova mogoče, pripravljajo prireditve in ponujajo vodenje po gradu. Vrata gradu so odprta od petka do nedelje od 10. do 18. ure oziroma poleti do 20. ure, po ogledu pa ponujajo osvežitev v grajski kavarni. Na obrobju Haloz pa leži tudi dvorec Štatenberg, čeprav v tokratno študijsko turo ni bil vključen.
Turistom, ki iščejo pristno, avtohtono ponudbo, pa v Halozah ustrežejo z ogledom lepo obnovljenih domačij s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, vrtovi, čebelnjaki in opremo. Taki sta denimo Pušnikova in Vukova domačija v Žetalah, kopija slednje je postavljena tudi v muzeju na prostem v Rogatcu. Pa Djočanova domačija v Tržcu, ki jo upravlja Etnografsko društvo Tržec, in Park dediščine v Cirkulanah, upravlja ga Turistično društvo Cirkulane. "Skupinam obiskovalcev prikažemo stare obrti: kovaštvo, lončarstvo, izdelavo rož iz krep papirja, pletenje košar iz šibja," pravi Silvo Pintarič, ki nas vodi po Djočanovi kmetiji. Poleg predstavljanja nekdanjega življenja turistom je torej vse bolj pomembno poslanstvo takih hiš ohranjanje materialne in nematerialne dediščine za naslednje rodove domačinov. Tudi otroci iz Haloz namreč ne vejo več, kaj so na primer burkle, odkrito prizna eden od gostiteljev na študijski turi.
Oddih v naravi
Ob znamenitostih je drugi sklop ponudbe, ki ne pritegne le obiskovalcev od drugod, temveč jo za rekreacijo s pridom izkoriščajo tudi domačini, lepo ohranjena narava. Že na Wikipediji lahko preberemo, da so Haloze prometno odmaknjeno območje, kar je za domačine, ki se vozijo na delo drugam, sicer neprijetno, zato pa toliko večja prednost za turiste. Številne pohodniške in kolesarske poti so speljane med griči in čeznje, ker so pobočja dokaj strma, pa so haloški ponudniki organizirali izposojo električnih koles. "Z njimi pridejo daleč tudi tisti turisti, ki fizično niso tako dobro pripravljeni," pravi Marjana Logar Kelc, ki vodi izposojevalnico koles v občini Zavrč. Deset koles ponujajo v uporabo brezplačno in kadarkoli, med delovnikom ali ob koncu tedna.
Povsem prometno odmaknjene pa Haloze vendarle niso, navsezadnje je skoznje speljana avtocesta proti Hrvaški z mejnim prehodom Gruškovje, ki ga letno prečka več kot devet milijonov potnikov. Predvsem na tiste, ki na dolgi poti do Jadranskega morja potrebujejo prenočitev, ciljajo haloški ponudniki namestitev. Ni jih tako malo, poleg številnih turističnih kmetij je mogoče prenočiti tudi v gostiščih, počitniških hišah, avtodomarjem ponujajo urejene PZA-je. Novinarjem sta tako svojo dejavnost predstavila lastnika počitniške hiše Tomajna, ki je odprta šele od leta 2022, pa je že gostila popotnike iz 17 držav, med njimi veliko Čehov in Poljakov. Turisti lahko prenočijo tudi v Gostišču in penzionu ob ribniku v Podlehniku, ki ga zadnja tri leta vodi Dejan Svenšek. Na voljo ima do 60 postelj, 90 odstotkov njegovih gostov je tranzitnih, pri dejavnosti pa ga najbolj pesti pomanjkanje ustreznega kadra.
Vina za dunajski dvor
In še tretjega stebra haloške turistične ponudbe ne smemo pozabiti, to je gastronomija, pridelana in predelana lokalno, da hkrati ohranja krajino in delovna mesta. Na Vukovi domačiji nam predstavijo nekaj lokalnih ponudnikov: turistično kmetijo Kodrič, sadjarstvo Ber, vinogradništvo Plajnšek, kmetijo Skok. Na Ptujski Gori nas pogostijo v Okrepčevalnici pri babici Bredi, pa tudi na vseh drugih postojankah ne manjka dobre hrane in pijače. Od haloške kostne juhe prek narezka do haloške gibanice segajo domače jedi, poplaknemo jih z vrhunskimi haloškimi vini, ki so jih nekoč točili celo na dunajskem dvoru. Danes jih je mogoče degustirati denimo v Vidovi kleti na Vidmu, ki jo ima občina v najemu od župnije, upravlja pa jo Vinogradniška zadruga Videm, v kateri je 20 vinarjev. Veliko ve o lokalnih vinih tudi Martin Težak, lastnik Bara pri Veseliču v Zavrču. Udeležil se je izobraževanja za sommeliera v organizaciji turistične organizacije Haloz in v svoji 140 let stari kleti ponuja vina okoliških vinarjev. Na čudovito urejenem dvorišču pa občasno pripravlja tudi kulturne prireditve.
Haloški biseri ne ponujajo blišča in masovnega turizma, pač pa oddih od mestnega vrveža, hrano za dušo in telo in možnosti za polnjenje baterij. Le poiskati jih je treba.
