Vlada rekordne proračunske izdatke v proračunskih dokumentih za leti 2022 in 2023, o katerih bodo danes odločali poslanci državnega zbora, upravičuje z investicijami. Pri tem izpostavlja evropska sredstva. Prav je, da skuša ta sredstva v čim večji meri čim prej porabiti. To še zlasti velja za sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, saj so v Bruslju za njihovo porabo postavili zelo kratek rok.
Toda dokler fiskalni svet na podlagi podatkov o dosedanjih letnih zneskih porabe evropskih sredstev ugotavlja, da so načrti vlade nerealistični, pa tudi, da si ustvarja prostor za netransparentno trošenje, se državljani kot davkoplačevalci lahko samo držijo za denarnice. Pričakujejo lahko, da bo zanje z bogato obložene mize ostalo bore malo, večina se bo stekla v vreče tistih, ki so pri koritu in so si že do zdaj zelo bogato postregli. Račun za to bogato postrežbo bodo v obliki dolgov pustili zanamcem. To ne bodo le naši otroci, ampak tudi vnuki in pravnuki.
Vlada namreč načrtuje tudi precejšnje dodatno zadolževanje in se spet požvižga na opozorila fiskalnega sveta, da je Slovenija med tistimi članicami EU, ki se jim je dolg v zadnjih letih najbolj hitro povečal. Požvižga se tudi na opozorila, da ni nujno, da bodo obresti takrat, ko bo sposojeno treba vrniti, tako ugodne, kot so zdaj. Že zdaj je Slovenija med tistimi članicami EU, ki so jim tuji posojilodajalci najmanj znižali obrestno mero. Njihovo zaupanje, da bo država izposojeno sposobna brez težav vrniti, vendarle ni tako veliko, kot skuša državljane prepričati vlada. Večje ko je zaupanje, pozneje potegnejo zavoro, manjše ko je zaupanje, bolj ostro ukrepajo, da čim več sposojenega dobijo vrnjeno.
Če ne prej, so v letih 2013 in 2014, ko so opravljali preglede v bankah, pridobili zelo natančne podatke o premoženju, ki je v Sloveniji še na voljo za zaseg. Pri tem tudi vloge državljanov v bankah, ki so po podatkih Banke Slovenije rekordno visoke, niso izjema. Ko tuji finančni morski psi zavohajo kri, se jim nihče ne smili. Brutalno poskušajo čim hitreje pobrati vse, kar je za pobrati.
Razumno in realistično načrtovanje proračunov je zaradi tega vedno, ne samo v kriznih časih, ključnega pomena. V časih visoke negotovosti in ob tako visoki zadolženosti, kot smo ji priča, je treba o vsakem evru še posebno dobro premisliti, kako ga porabiti, da bo korist za širšo družbo čim večja. V takšnih časih si razumen gospodar razmetavanja z denarjem ne privošči. To počne le neodgovoren gospodar, ki ga ne briga, kako bodo tisti, ki bodo prišli za njim, reševali probleme, ki jih je zapustil.
Pri načrtovanju javne porabe in pri zadolževanju slovenske države v zadnjem času najbolj manjkata prav treznost in razumnost. Pa seveda strategija razvoja države, ki je v Sloveni že deset let nimamo, kar ni krivda le sedanje vlade. Tudi zaradi tega bo zapitek za proračuna za leti 2022 in 2023, o katerih bodo danes odločali poslanci, za državljane visok.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
