Vsak od nas lahko stori več

21.10.2021 00:00
Prav vsak izmed nas lahko stori več za lastno zdravje, okolje in planet.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nova priloga 'Planet in mi'  tudi v digitalni obliki na https://bitly.vecer.com/planet-in-mi.
Časnik Večer

Obseg izzivov, s katerimi se sooča naš planet, se zdi zastrašujoč, če jih le vidimo, vendar lahko prav vsi naredimo nekaj dobrega za planet in posledično tudi zase. Na Zemlji nismo le začasni gostje, čeprav se včasih tako obnašamo, zato bi morali delovati bolj odgovorno. Naravni ekosistem je vendarle eden najpravičnejših, saj deluje po pravilu »kar daš, to dobiš«. Če bomo smetili vse naokrog, bomo živeli v smeteh. Če bomo zastrupljali okolje, bomo zastrupili tudi sami sebe.

Preberite novo prilogo v digitalni obliki

Prenos PDF

Velikokrat slišim, da »tako pač je« in da se ne da nič spremeniti. Ne drži. Niti približno. Vsak izmed nas ima glas, če ga uporabimo, bomo (u)slišani. Dejstvo je, da smo prva generacija, ki dejansko ve, da s svojimi dejavnostmi uničuje svet, in lahko smo hkrati zadnja generacija, ki lahko kaj stori glede tega. Govor je eno najmočnejših orodij, ki jih imamo na voljo. Govorite z drugimi, osveščajte jih. Od politikov in strank, ki jih vodite, do blagovnih znamk, katerih izdelke kupujete – jasno jim povejte (ali napišite), naj se zavežejo, da bodo zaščitili naš naravni svet. Uporabite družabna omrežja – ta so eden najučinkovitejših načinov, da vam blagovne znamke prisluhnejo, zato jim povejte, da želite spremembo/e. Pogovorite se s svojimi družinskimi člani, prijatelji, sosedi in sodelavci ter jih spodbudite, da tudi oni naredijo pozitivne spremembe. Govorite in (u)slišani boste.

Toda – ne govorite na pamet! Postanite informirani, pridobivajte kakovostne informacije. Več kot veste, tem bolje. Tako boste bolje opremljeni za pogovore s prijatelji in družino ter z ljudmi, na katere želite vplivati. Odkrijte dejstva, bodite na tekočem z najnovejšimi novicami o stanju narave in planeta ter ugotovite, kaj lahko storite, da bo vsem bolje. Spremljajte delo organizacij, ki si prizadevajo izboljšati naš planet, ter zgradite odpornost do potrošniško naravnanih sporočil korporacij. Podnebne spremembe, onesnaževanje voda, prekomerno izkoriščanje naravnih virov so teme, ki se tičejo vsakogar. Pretežko? Kaj pa, če bi se pogovarjali o zdravi prehrani, bolj trajnostno naravnanem prometu in energiji? Lažje. Prav, nekje je treba začeti.

Prehrana? O tem lahko vsak govori ure in ure. Pa ni treba. Dovolj je že nekaj minut. Naj vam postrežem s primerom, ki temelji na dejstvih. Proizvodnja hrane je glavni dejavnik izumiranja divjih živali. Kar jemo, prispeva približno četrtino svetovnih emisij toplogrednih plinov in je odgovorno za skoraj 60 % izgub biotske raznovrstnosti. To je podlaga za resen pogovor o (pre)hrani. Pretežko? Prav, spustimo letvico.

Domače živali za meso in mlečne izdelke zahtevajo prostor in velike količine vode ter krme. Danes je eden največjih vzrokov za krčenje gozdnih površin prav širjenje kmetijskih površin za proizvodnjo krme za živali, na primer soje. Ali ste vedeli, da proizvodnja mesa ustvarja veliko več ogljikovega dioksida kot rastline, kot so zelenjava, žita in stročnice? Odmik od prehrane, v kateri prevladuje meso, k prehrani bolj rastlinskega izvora lahko zmanjša vaš vpliv na okolje. Vegetarijanska in veganska hrana sta v porastu in sta vse pogostejši tudi v restavracijah, kavarnah in trgovinah, torej sta vam vsekakor dosegljivi. Ne pravim, da morate postati vegani, tudi meni kaj takega ne pride na pamet. A zmanjšanje porabe mesa je vendarle ukrep, ki ga lahko opravi vsak izmed nas. Rabite dodaten motiv? Zmanjšanje uživanja mesnih in mlečnih izdelkov lahko opazno zmanjša vaše izdatke za hrano. Želite prihraniti še več? Ne mečite hrane stran. Strokovnjaki ocenjujejo, da je tretjina vse proizvedene hrane na svetu izgubljena ali zavržena. Zato si prizadevajte, da pojeste ostanke hrane in uporabite vse sestavine, ki so vam na voljo, za pripravo zanimivih jedi. Poskusite zavreči čim manj hrane in kompostirajte organske odpadke, ki jih ne morete (po)jesti.

Sicer pa razmišljajte takole: vsak izdelek, ki ga kupite, ima okoljski odtis in bi lahko končal na odlagališčih. Vpliv onesnaževanja s plastiko na naše oceane postaja vse bolj pereč, saj močno vpliva na življenje v morju. Plastike ne bi jedli. Jo pa lahko recikliramo in tako zmanjšamo količino potrebnih novih materialov v proizvodnji praktično česarkoli. Recikliranje je ustvarjalen način, da stare predmete oživimo v nekaj bolj dragocenega. Ne verjamete? Kozarec za marmelado spremenite v svečnik ali lonček za rastline – možnosti so neskončne.

Vsi lahko naredimo več, se bolj zavedamo, kaj kupujemo in od koga kupujemo. Z manjšo porabo bomo prihranili denar, zmanjšali količino odpadkov in izboljšali svoj okoljski odtis. Manj potrošniški način življenja lahko koristi vsem nam in našemu planetu.

Preberite novo prilogo v digitalni obliki

Prenos PDF

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.