(TEST) Volkswagen caddy life: Poslanstvo iz Wolfsburga

Vse skupaj so zakuhali cestni terenci oziroma skoraj nesluteno navdušenje kupcev nad njimi, zaradi česar so najbolj na udaru še ne tako dolgo tega nadvse priljubljeni limuzinski kombiji. A kupci slednjih vendarle niso povsem izginili in kaže, da bodo morali alternativo najti prav v takšnih, kot je caddy.

Caddy ima dolgo zgodovino – prvi se je kot pickup pojavil že leta 1980, v podobi, kakršno poznamo danes, pa leta 1996. Odtlej je prerasel en (velikostni) razred in se s tem vnovič postavil ob bok golfu, v tej novi generaciji pa prvič sloni na koncernski platformi MQB. Ta je prinesla številne prednosti, med drugim tudi udobnejšo poltogo premo (prejšnja generacija je imela togo premo z listnatimi vzmetmi) in številne možnosti, ki jih prinaša MQB na področju digitalizacije, začenši z asistenčnimi sistemi.

Že nekaj časa imajo vsi avtomobili tega razreda skoraj identično silhueto in to velja tudi za novi caddy. Nov obraz ni presenečenje, saj sledi trenutnim modnim zapovedim te znamke, posebno pa izstopajo zadnje luči, ki so ozke, visoke in konkavne. Takšne ne morejo ostati neopažene, saj jasno zaznamujejo ta Volkswagnov dostavnik. Drži namreč tudi to, da je caddy v osnovi dostavnik, v različici life pa gre za avtomobil, ki ne prevaža tovora, pač pa prtljago. In da je temu primerno tudi v celem manj dostavniški.

Notranjost je v celoti bolj ''zračna'': med prednjima sedežema ni zajetne konzole, ki v večini današnjih avtomobilov utesnjuje prostor in kar marsikoga moti. Nekaj elementov povzema ali je precej podobnih tistim v golfu: za dotik občutljiva ploščica, ki nadomešča (bolj prikladen) vrtljivi gumb za zunanje luči, volanski obroč, digitalni merilniki (le dve podobi), infozabavni sistem, obvolanske ročice, zavolanski ušesi za ročno pretikanje menjalnika, gumb namesto ročice za krmiljenje menjalnika in podobno.

Videz okolice je, na drugi strani, bolj preprost, a hkrati tudi z več uporabnimi predali, ki zaslužijo posebno pohvalo, vključno s tistim pod sovoznikovim sedežem in s poličko za merilniki. Če izvzamemo v usnje odet volanski obroč in tkanino na sedežih (in nekaj malega na vratnih oblogah), je notranjost v celoti plastična; ne gre za tisto neljubo trdo plastiko, a tudi ne za povsem mehko; je nekje vmes, ravno toliko, da ne moti očesa (tudi na račun vzorcev na nekaterih površinah) in da se predmeti v predalih pri zavijanju ne premikajo glasno.

Zadnja bočna vrata so drsna in pri testnem modelu z elektrificirano zapiralno asistenco (zaradi nje ni treba močno potisniti vrat, da se zaprejo), sedeži pa so trije enakih mer. V resnici gre za klop, ki je deljiva v razmerju 66:33. Tako se tudi podirajo naslonjala, dvigujejo sedeži in na koncu tudi odstranijo. In jasno – niso lahki. Še posebno navdušuje nastavljivost kota naslonjala (v istem razmerju) od navpičnega do za daljšo pot položnega v več stopnjah.

Opreme je v takšnem caddyju precej, in če gledamo na caddy life kot na družinski potovalnik, manjka navigacijska naprava, gumb za zagon motorja pa je tu skoraj moteč, saj je s ključem treba odkleniti avtomobil, pri čemer je ključ najbolj prikladno pospraviti v ključavnico za zagon. Je pa (na daljši poti) pohvalen voznikov sedež ergo comfort s podaljšljivim sedalnim delom in z dvosmerno električno nastavitvijo v ledvenem delu.

Družinski caddy bo seveda najbolj navdušil s prostorom za prtljago. Poklopno sovoznikovo naslonjalo sprosti do 2,6 metra dolg prostor, sam prtljažnik pa za zadnjo klopjo meri v dolžino slab meter, v širino 1,2 metra in v višino pod rolojem 0,6 metra. To bi naneslo okoli 700 litrov uporabnega, povsem kvadrastega prostora (uradni podatek sicer ni na voljo), ko je na voljo še vseh pet sedežev in je rolo izvlečen.

Izbrati takšen turbodizel z 90 kilovati je za potovanja smotrno: motor ima zelo dobro navorsko krivuljo, je zelo odziven in tudi dovolj varčen, da zmore s 50-litrsko posodo goriva z nekaj predvidevanja, a vseeno živahno prevoziti 800 kilometrov poti. Posebno poglavje je tudi legendarni dvosklopčni menjalnik DSG, ki še vedno nima pravega tekmeca: z dvema programoma delovanja pokrije vsako željo, v ročnem načinu pa vselej pretika hipno in dovoli pretikanje navzdol tudi v visoke vrtljaje motorja, česar večina tekmecev ne omogoča.

Caddy je sicer res dostavnik, kot life pa to dobro skriva. Takšen bo zmogel opraviti svoje poslanstvo: zadovoljiti dosedanje kupce takšnih caddyjev in hkrati prepričati tiste, ki so doslej prisegali na limuzinske kombije.