Dominika Švarc Pipan je že šesta ministrica v vladi Roberta Goloba, ki se ob zaključku prve polovice mandata poslavlja s položaja. Gre za politični epilog afere, povezane s spornim nakupom stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki je v zadnjih tednih močno obremenjevala in zaposlovala slovensko politiko. V tem času so se razmerja v koalicijskih vrstah zaostrila, medsebojni odnosi med vladnimi partnerji pa so dodobra načeti. Se bo iskrilo tudi v nadaljevanju mandata? Za koalicijo bo velik preizkus predstavljal že izbor novega pravosodnega ministra, spomladi pa interpelacija čaka ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. Za zdaj še ni jasno, ali bo na glasovanju v državnem zboru dobila podporo vseh poslancev koalicije.
Svoboda zaradi padca SD pridobila na moči
Kdo so zmagovalci in poraženci sage o usodi Dominike Švarc Pipan, so jasno pokazale zadnje javnomnenjske raziskave, pravi raziskovalec javnega mnenja in direktor agencije Valicon Andraž Zorko: "Absolutna poraženka je SD z zgodovinsko najnižjo izmerjeno podporo v skoraj 20 letih. Padec s sedmih odstotkov na dva odstotka pod parlamentarni prag za takšno stranko predstavlja katastrofo. Na drugi strani pa je Dominiki Švarc Pipan priljubljenost zrasla do te mere, da se je zavihtela na peto mesto na lestvici politikov." Zaradi razčiščevanja afere se je sicer znižala tudi podpora vladi, vendar samo za toliko, kolikor so padli rejtingi SD, pojasnjuje Zorko: "To pomeni, da so vladi podporo odrekli predvsem dotedanji podporniki SD. To ni neka skrb vzbujajoča sprememba, mislim pa, da je Svoboda zaradi padca podpore SD relativno pridobila na moči in da je iz te zgodbe izšla celo kot neke vrste zmagovalka, ker levo od sredine v javnomnenjskih raziskavah nima več nobene konkurence."
Odgovorni urednik Podjetne Slovenije Goran Novković ocenjuje, da se je tehtnica v sporu med SD in Dominiko Švarc Pipan na stran slednje nagnila zato, ker je ta uspela prepričati del javnosti, da bo razkrila in odpravila nepravilnosti politično nastavljenih uradnikov pri nakupu stavbe na Litijski: "Dominika Švarc Pipan je to svojo robinhoodovsko vlogo odigrala zelo spretno, ljudje pa so to kupili tudi zaradi nespretnega ravnanja nekdanjega generalnega sekretarja in stranke SD. Če je bilo vse v redu z njegovo vlogo v tej zadevi, zakaj ni takoj sklical novinarske konference in tega pojasnil javnosti? Tako pa je ostal sum. Ker sumov niso ovrgli, je robinhoodovska vloga Dominike Švarc Pipan prevladala nad usodo SD, čeprav je, blago rečeno, nenavadno, da nekdo preiskuje afero, v katero je tudi sam vpleten." Po njegovih besedah za zdaj še ni povsem jasno, zakaj je Golob odlašal s svojo odločitvijo o usodi ministrice: "Lahko da je predsednik vlade tako ravnal zato, ker je presodil, da Gibanje Svoboda zaradi tega na levi sredini lahko dobi določene politične točke v primerjavi s SD ali pa je imel informacije od ministrice, ki dejansko kažejo na nepravilnosti, in je to hotel razčistiti. Lahko pa si je tudi kupoval čas za to, da je vmes iskal kandidata za novega ministra."
Koalicijska kombinatorika pri izbiri novega ministra
Iskanje naslednika Dominike Švarc Pipan že sproža ugibanja, kako se bodo Gibanje Svoboda in Socialni demokrati dogovorili glede usode pravosodnega resorja. Do zdaj je bilo to ministrstvo pod okriljem SD, a sta se stranki zavezali, da bosta skupaj iskali novega kandidata za prevzem ministrske funkcije. Kako bo to potekalo v praksi in čigavi interesi bodo prevladali, ni jasno. Pravosodni resor je nedvomno mikaven za Gibanje Svoboda, ki ima pod svojim okriljem celoten represivni aparat. "To je stvar koalicijske kombinatorike. Medtem ko premier molči, iz Gibanja Svoboda prihajajo namigi, da bo novi minister strokovnjak ne glede na politično barvo. To bi lahko povzročilo dodatne težave v koaliciji predvsem v smislu, kateri stranki pripada pravosodni resor. SD lahko ponudi Andrejo Katič, ki je nekoč že vodila pravosodno ministrstvo, zagotovo pa ni edina kandidatka te stranke," pravi novinarka RTV Slovenija in politična komentatorka Tanja Starič.
Po njeni oceni bodo odnosi v koaliciji odslej veliko bolj zapleteni, saj se je SD znašla v prostem padu, razkritja okoli nakupa stavbe na Litijski pa so izjemno boleča za najstarejšo slovensko politično stranko: "Ne pomnim, da bi bila katerakoli stranka tako močno ranjena kot ravno SD. V stranki so posamezniki, ki so gledali na lastno korist ter se sprehajali po robu kriminala in korupcije. Na dan prihajajo nove zgodbe, ki mečejo slabo luč na vidne člane stranke. To bo vsekakor vplivalo na položaj in ravnanje SD. Če bodo ostali ranjeni in šibki, bodo težko uveljavljali svojo moč v koaliciji. Najprej morajo narediti sanacijski načrt, popraviti stvari, se zazreti vase in se izločiti iz spornih zgodb. Časa je zelo malo – volilni kongres bodo imeli čez dva meseca, nato sledijo evropske volitve. Če bo stranka sposobna opraviti regeneracijo, se lahko reši. Vendarle ne gre za stranko mimobežnico."
SD si ne more privoščiti izstopa iz koalicije
Močno oslabljena SD si po besedah Zorka trenutno ne more privoščiti izstopa iz koalicije, saj bi vsako novo merjenje mišic z Golobom samo še poglobilo krizo stranke in oklestilo njene rejtinge. Vprašanje je tudi, ali bo Tanja Fajon na aprilskem volilnem kongresu šla po zaupnico ali pa se bo že prej umaknila s čela stranke. "Če bi sama sledila načelu objektivne odgovornosti, kar je stranka zahtevala od Dominike Švarc Pipan, bi Tanja Fajon že zdavnaj morala odstopiti. Če do zdaj še ni odstopila, potem očitno možnost, da ostane predsednica stranke, zanjo še ni povsem odpisana. Do kongresa se sicer lahko še marsikaj spremeni, bo pa usoda Tanje Fajon zdaj verjetno odvisna od frakcijskih spopadov znotraj stranke," razlaga Andraž Zorko. Medtem ko ima Svoboda zdaj dobro izhodišče pred evropskimi volitvami, se SD bržkone ne more nadejati ponovitve rezultata izpred petih let. "SD je v težkem položaju tudi zato, ker je bila ravno Tanja Fajon kot nosilka liste na zadnjih evropskih volitvah zaslužna za to, da je stranka osvojila 19 odstotkov glasov in dva mandata v Evropskem parlamentu. Kreatorka tega uspeha je bila zdaj glasnica pogroma nad Dominiko Švarc Pipan v vrstah lastne stranke, njena priljubljenost pa je strmoglavila," poudarja Zorko.
Ko gre za krizo v SD, Novković pričakuje, da si bo stranka opomogla v nekaj mesecih oziroma najkasneje po evropskih volitvah: "Ne smemo pozabiti, da sta SD in SDS stranki, ki imata najbolj stabilno bazo volivcev. Lahko da so volivci SD zdaj razočarani, ampak ko se bodo zadeve dokončno razčistile ali ko se bo morda celo zamenjalo vodstvo stranke, se utegnejo rejtingi SD v nekaj mesecih spet dvigniti na bistveno višjo raven." Usoda sedanjega vodstva stranke na čelu s Tanjo Fajon bo po njegovem mnenju odvisna tudi od tega, ali bo stranki uspelo ovreči očitke o obvodnem financiranju prek svojega Inštituta 1. maj. "Če se zgodi, da je imela Dominika Švarc Pipan glede nakupa sodne stavbe prav, in če stranka tudi pri tej drugi aferi ne bo podala jasnih pojasnil, potem ni veliko možnosti, da sedanje vodstvo SD obstane," ocenjuje Goran Novković.
Goran Novković: Vlada lahko zaradi potez Fidesa dvigne svoje rejtinge TEST
Bistveno manj kot SD je zgodba glede nakupa stavbe na Litijski škodovala vladi, ki ima po mnenju Gorana Novkovića zdaj priložnost, da dvigne svoje rejtinge v primeru zdravniške stavke: "Moje mnenje je, da je zdravniški sindikat Fides vzel v roke zelo veliko pravico – pravico do stavke, ki neposredno spodjeda pravico ljudi do zdravja. Vladi se je za zdaj celo obrestovalo, ker ni popustila Fidesu, vprašanje pa je sicer, kaj se bo zgodilo, če bodo zaradi stavke nastale večje posledice. Je pa Fides tako zelo izgubil svoj renome v javnosti, da je zdaj vprašanje, ali bi bilo za vlado boljše, da ali popusti Fidesu ali vztraja na svoji trenutni poziciji ali morda celo izvede določene ostre interventne ukrepe in zagotovi, da imajo ljudje zagotovljene pravice, ki so jih plačali. Lahko da se bo kdo v vladnih vrstah v naslednjih dneh pokazal kot zelo velik zastopnik ljudstva in pridobil na rejtingu."
Kazenska odgovornost v aferi je še odprta
Med afero sodna stavba se je predsednik vlade umaknil iz prvih vrst in za zaprtimi vrati vladnih soban opravil več sestankov z ministrico za pravosodje, ki mu je dostavljala poročila o ozadju spornega nakupa. Spomnimo, da je finančna sredstva za posel tik pred novoletnimi prazniki iz rezervnega sklada našel finančni minister Klemen Boštjančič, ki je vmes postal tudi podpredsednik vlade in velja za enega najbolj vplivnih politikov Gibanja Svoboda. Nakup stavbe je potrdila tudi celotna vlada, kar pomeni, da je odgovornost za afero zelo široka. Premier Golob vse od izbruha škandala ni želel razrešiti ministrice niti je ni pozival k odstopu. Kakšna bo torej njegova reakcija, potem ko mu je ministrica predala obširno poročilo o nakupu stavbe? "Zagotovo se bo moralo nekaj zgoditi, saj je od januarja iskala dokaze na ministrstvu in jih izročala nadrejenemu. Morebitna kazenska odgovornost je v celotni zadevi še vedno odprta in tudi od tega bo odvisno, kakšni bodo odnosi v prihodnje," meni Tanja Starič.
V obdobju silovitega pritiska na SD so bili ministri iz kvote Svobode bistveno manj medijsko izpostavljeni kot običajno. "Verjetno je kakšnemu ministru ustrezalo, da je imel malce predaha pred mediji, več tišine in miru. Ta teden je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel brez velikega hrupa denimo predstavila nekaj sto strani dolgo uredbo o organizaciji dela v zdravstvu. Nekateri pravijo, da gre za mini reformo, vsekakor pa gre za obsežen paket sprememb. Celotna država čaka na spremembe v zdravstvu in tudi Golobova vlada ostane ali pade ravno na tem področju. Zaradi afere sodna stavba se je pozornost umaknila od ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh in njenih računalnikov. Ministrica se sooča z resnimi obtožbami, pred interpelacijo ji je nemara prav prišlo, da se je umaknila od medijskega pompa," dodaja sogovornica.
Slab predvolilni začetek za celotno koalicijo
Na račun koalicijske krize je politične točke skušal unovčiti tudi prvak opozicijske SDS Janez Janša, ki Golobovo vlado obtožuje korupcije in klientelizma. Zorko poudarja, da najmočnejša stranka na desni načeloma vedno pridobiva, kadar se stranke levo od sredine med seboj prerekajo in jim pada podpora: "Če govorimo, kako bi se potencialno zdaj razpletle volitve, po eni strani drži, da je Janša pridobil na moči, ker v primeru konfliktov levo od sredine lahko pride do abstinence dela volilnega telesa. Po drugi strani pa je v javnosti še vedno precej močno prisoten tako imenovani antijanša sentiment. Ker v političnem prostoru trenutno ni nobene stranke, ki bi lahko konkurirala Gibanju Svoboda, so spet uresničeni pogoji za taktično glasovanje. Če bi bile volitve jutri, sem prepričan, da bi Svoboda na račun taktičnih volivcev zmagala na volitvah, a z manjšo večino kot na volitvah leta 2022."
Tanja Starič ocenjuje, da SDS ravno koalicijske zdrahe ponujajo novo priložnost za vrnitev: "Prvi test bodo junijske evropske volitve. Na ravni kontinenta kaže na zmago desnih strank. SDS je že začela kampanjo. Sestavila je listo kandidatov, strankarski veljaki hodijo na zborovanja po Sloveniji, v Bruslju so odprli temo o povojnih pobojih, ki jim je zelo blizu. Tudi NSi je že predstavila svoje kandidate za volitve, kamor se bodo podali z najmočnejšo zasedbo." Medtem ko opozicija že ponuja vsebinski nastavek kampanje – v ospredju bodo zeleni prehod in migranti –, so koalicijske stranke očitno še zelo daleč od resnih priprav na evropske volitve. Gibanje Svoboda svojih adutov še ne razkriva, apetite SD je znižala afera na pravosodnem ministrstvu, medtem ko se Levica ukvarja z notranjim viharjem, saj je persona non grata postal Miha Kordiš, sicer eden najbolj načelnih poslancev državnega zbora, ki pa zaradi ognjevitega značaja večkrat prestopi meje sprejemljivega obnašanja. Včeraj je državni zbor z 71 glasovi za in brez glasu proti razrešil Kordiša z mesta predsednika odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide in na to mesto imenoval poslanca Levice Milana Jakopoviča. Hkrati je DZ na predlog mandatno-volilne komisije Kordiša razrešil tudi kot namestnika člana v parlamentarni preiskovalni komisiji o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije. Na njegovo mesto je imenoval Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice.
"To je slab predvolilni začetek za koalicijo. Če je SD računala na dva poslanca v Bruslju, je takšen scenarij po tako močni aferi neuresničljiv. Postalo je jasno, da se bo stranka borila le za vstop v Evropski parlament. Opozicija je v prednosti, saj ima v primerjavi s koalicijo tudi več časa za pripravo na volitve," dodaja Starič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
