"Če ni za bit, je pa za it." Erbežnik se poslavlja od Slovenije, Dikaučič pa pravi, da je na izpitu iz prava EU dobil 10

"Če ni za bit, je pa za it," potem ko je njegova odstopna izjava prišla v javnost, Mariborčan dr. Anže Erbežnik za Večer pojasni ekspresno slovo od ministrstva za pravosodje s tem tednom, manj kot mesec od imenovanja za državnega sekretarja za čas polletnega slovenskega predsedovanja Svetu EU - ta omejeni mandat je bil dogovor od začetka, pravi, od povabila ministra Marjana Dikaučiča. Po dopustu se bo vrnil v službo v Evropskem parlamentu. Domneve, da bo še enkrat kandidiral za ustavnega sodnika, kategorično zavrne: "Nobena funkcija v Sloveniji me ne zanima."

Dikaučič ne zna in ne drži obljub

"Povabil me je minister Dikaučič z obljubo jasnih pisnih pristojnosti na področju prava EU in kazenskega prava ter glede predsedovanja EU in vodenja zakonodajnih pogajanj posamičnih instrumentov EU, kar se nikoli ni materializiralo ter pisnih pooblastil nisem prejel. Kljub zapleteni politični situaciji v Sloveniji in logističnim izzivom (selitev iz Bruslja) sem zadevo sprejel zaradi občutka dolžnosti, da Slovenija izvede dobro in dostojno predsedovanje glede pravosodja. Žal ugotavljam, da to ne bo mogoče," je Erbežnik napisal v ostri odstopni izjavi. Ministru, političnemu vodstvu ministrstva, očita, da mu ni bilo omogočeno strokovno delo na način spoštovanja prava EU, pravne države in človekovih pravic. Za Večer dodatno pojasni, da je to okrog jasnih pooblastil ostalo samo pri obljubi in je nazadnje pripeljalo do njegovega odhoda, ministru pa da je funkcija očitno takoj stopila v glavo. Njemu ne, zatrdi: "Meni je šlo izključno za vsebino."

Po Erbežnikovih besedah politično vodstvo ministrstva (minister) nima osnovnega znanja prava EU. Predsedovanje Svetu EU pa danes, ko so na mizi zahtevne teme in prav takšna pogajanja, ne more biti samo branje vnaprej napisanega s strani uprave s papirjev in elektronskih naprav na pogajanjih in sestankih, brez poznavanja osnov pravne vsebine: "Menim, da je skrajno neodgovorno, če minister vodi zahteven kazenskopravni trilog/pogajanja, ki zadeva neposredno čezmejno posredovanje občutljivih elektronskih informacij, brez osnovnega znanja o tako kompleksnem instrumentu in ob nepoznavanju osnov kazenskega prava EU. Glede na pomanjkanje osnov pravnega znanja EU vodstvo ministrstva tudi ne more vzpostaviti ustreznega vodstva uprave na ministrstvu, temveč nasprotno - uprava vodi ministrstvo in vodstvo (ministra)."

Poskušal je razvozlati zadevo s tožilci

"Na pravosodnem ministrstvu se uprava (posamezni direktorji) celo norčuje iz vodstva (ministra), na primer z navedbami ob robu sestankov v Bruslju, kot je 'ne ve veliko, ima pa dobro srce'. Na tak način ni zagotovljen uravnotežen odnos med vodstvom in upravo," Erbežnik piše v odstopni izjavi. O "bistvenem vprašanju evropskih delegiranih tožilcev" pa da se na ministrstvu "poskušajo prikriti lastne napake iz preteklega neuspešnega postopka imenovanja, na primer s cenzuriranjem pravnih obrazložitev medijem in drugim akterjem. S tem se onemogočata ustrezna komunikacija in razplet vprašanja teh tožilcev po zakoniti in mirni poti, brez pravnega spora". Za Večer Erbežnik pravi, da je osnovna težava z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije v postopkovno nejasni zakonodaji iz leta 2019, pomanjkljivosti je našel tudi v zakonu o kazenskem postopku, ki da je skrčil pravice obdolženih v postopkih pred evropskimi tožilci. Zadevo z (ne)imenovanjem delegiranih tožilcev je poskušal začeti razvozlavati, a ni imel definitivnih pooblastil ministra niti ni videl, da bi vodstvo ministrstva želelo, da se to naredi.

Na stranskem tiru po njegovem ostajajo bistvene pristojnosti tega ministrstva, na primer izročitve tretjim državam. Erbežnik ocenjuje celo, da ministrstvo v posameznih primerih želi izročiti tretjim državam kljub nevarnosti mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Nazadnje v odstopni izjavi omeni še ministrov potencialni konflikt interesov: "Ne morem sodelovati pri vodenju ministrstva, kjer se potencialno prepletajo zasebni interesi in pravni spori vodstva (ministra) s posameznimi odločitvami ministrstva, na primer glede notarskih mest." 

Zalar: Pravosodni minister je zadnji branik pravne države

"Prav gotovo smo z odstopom ministrice Kozlovičeve izgubili kompetentnega ministra. Odstop, ko vlada ni bila pripravljena dokončati postopka izbire evropskih delegiranih tožilcev, je bil edina poteza, če je hotela zavarovati dostojanstvo poklica in funkcijo ministra za pravosodje. Od tu naprej pa je situacija logična posledica. Nič nisem presenečen ob tem, kar se zdaj dogaja," nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar za Večer komentira Erbežnikov odstop. Ministrstvo za pravosodje in vlada sta se znašla pod hudim pritiskom Evropske komisije zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev in zdaj, s poročilom o stanju vladavine prava v Sloveniji, tudi spričo neimenovanja tožilcev doma. V takšnih razmerah pa izgrajeni pravnik težko obdrži pokončno držo, pravi Zalar. In da novi minister očitno nima težav, da sporno kadrovanje evropskih delegiranih tožilcev pelje naprej. Toda: "Pravosodni minister je v vladi zadnji branik pravne države in vladavine prava. Zelo je pomembno, kdo je minister in kakšna stališča zastopa."

In vendar: sprejeti položaj državnega sekretarja, sploh prvo politično funkcijo, v manj kot mesecu dni pa že odnehati? "S kakšnim namenom greš v to igro? V naših političnih razmerah tako veš, da greš v levji brlog, zdaj pa imaš za vratom še Evropsko komisijo ...," razmišlja Zalar, Erbežnik pa pravi, da ministrovega povabila nikakor ni sprejel brez razmisleka in da že dolgo sledi tako evropski kot slovenski politiki, cilj na položaju, ki ga je bil sprejel, pa je njemu bil jasen.