Resolucijo vlagajo zato, ker so razmere slabše, kot se je vedelo pred letom dni, kar dokazuje tudi zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem ZN, je pojasnil Židan.
Podnebno krizo so prvi razglasili razglasili v Združenem kraljestvu, in sicer maja 2019. Okoljsko in podnebno krizo je zelo hitro razglasil tudi Vatikan, kar po besedah Židana potrjuje, da tu ne gre za ideološko vprašanje. "Vatikan ni socialistična enklava. Okoljsko in podnebno krizo je razglasil, ker mu je mar za bodočnost planeta," je dejal. Razglasili so jo med drugim tudi v Italiji in Avstriji.
V Levici pozdravljajo predvsem drugi in četrti cilj resolucije
Poslanka Levice Nataša Sukič je povedala, da bi to resolucijo in potrebne ukrepe morali sprejeti že zdavnaj. "Ko bo prišlo do podnebnega zloma, in bojim se da bo prišlo zelo kmalu glede na to, kar se dogaja po svetu, takrat bo sledil veliki globalni ekonomski kolaps, družbena in socialna kriza ter velika begunska kriza," je bila jasna Sukičeva.
V Levici pozdravljajo predvsem drugi in četrti cilj resolucije. Drugi se nanaša na 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje v vseh sektorjih gospodarstva. Četrti cilja pa govori o tem, da mora biti zeleni prehod socialno pravičen in v skladu s podnebno pravičnostjo. A resolucija je po njenih besedah šele začetek. Sprejeti bo treba novo podnebno zakonodajo in konkretno ukrepati.
Edvard Paulič iz LMŠ je spomnil, da k razglasitvi okoljske in podnebne krize poziva tudi stalni posvetovalni odbor pri predsedniku republike. K razglasitvi jih silijo tudi poteze vlade, ki po Pauličevem prepričanju niso v prid okolju. Pri tem je spomnil na novelo zakona o vodah, omejevanje dela nevladnih organizacij in nižanje subvencij za nakup električnih vozil.
"Zavedamo se, da gre pri resoluciji za dokument na deklarativni ravni, ampak vseeno menimo, da predstavlja neke usmeritve in ohlapne zaveze tako za aktualno kot vse bodoče vlade," je prepričan poslanec LMŠ.
Ukrepati je treba zdaj
Andrej Rajh iz SAB je tako kot Židan poudaril, da podnebne spremembe niso stvar leve ali desne politične usmeritve. So hitre in naraščajoče, trenutno pa ni koščka sveta, ki jih ne bi občutil. Poročilo IPCC je med drugim pokazalo, da bi bilo zaradi podnebnih sprememb do leta 2030 potencialno do 80 milijonov beguncev.
Ukrepati je treba zdaj, je opozoril, saj bodo te spremembe najbolj prizadele otroke, ki danes stopajo v šolo. V nasprotnem primeru se nam lahko pripetijo podobni dogodki kot v Kanadi, kjer so se zaradi segrevanja morja kuhale želve.
Gre za tretji poskus dela opozicije za razglasitev izrednih okoljskih in podnebnih razmer. Prvič so to storili februarja, drugič pa novembra lani. Resolucijo je v obeh primerih zavrnila desna večina v parlamentu, je opozoril Židan.
O razglasitvi izrednih okoljskih in podnebnih razmer so poslanci razglabljali v sredo na parlamentarnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je izpostavil nujnost ukrepanja na svetovni ravni. Ni namreč dovolj, če neke ukrepe sprejema zgolj Slovenija. Zato se mu tudi ne zdi potrebno razglasiti izrednih okoljskih razmer v državi.
