"Na volitve čakam skoraj tako nestrpno kot na Georgea R. Martina, da s sanjami o pomladi zaključi sago Igre prestolov. Le upam, da ne bo tako dolgo trajalo. Čeprav je zahtev veliko, pa so - iz izkušenj - realna pričakovanja vseeno bolj majhna. Zato imam predvsem želje. Želim, da bi nova vlada gradila na medsebojnem zaupanju in sodelovanju kot ključnih vrednotah v zdravstvu. Da bi postavila bolnike v središče in jim ponudila realno možnost vpliva - s tem pa seveda tudi odgovornost - skozi njihovo oceno zadovoljstva z zdravstveno obravnavo. Da bi se izogibala sejanju razdora med različnimi skupinami zaposlenih v zdravstvu, ker to nikakor ne prinaša dobrega vzdušja ali motivacije za delo med že tako izčrpane delavce. Da bi prenehala populistično prikazovati zdravnike kot preplačane dobičkarje, dvoživke in kar je še podobnega izrazoslovja, ker s tem ruši integriteto zdravniškega poklica in po nepotrebnem vzbuja strah in nezaupanje pri bolnikih. Da bi vzpostavila jasna pravila igre, brez krmarjenja v kalnem. Predvsem pa želim, da bi nas pustila, da v miru in brez stalnih pretresov delamo tisto, kar znamo."
