"Draga kandidatka, dragi kandidat za poslanca državnega zbora. Cenim vašo odločitev, da se boste potegovali za moj glas na volitvah. Zato pa me boste morali prepričati, da ste prav vi in stranka, v imenu katere se potegujete za vstop v državni zbor, oseba, ki ji ga bom podelil.
Zato mi ne ponujajte za dosežek poslanca asfaltiranje kolovoza do županovega zelnika. Ugotovite, da ste zakonodajna oblast, zato mi povejte načrte o zakonodaji, ki bo v prid prebivalcev Slovenije in njenih gostov. Brez milosti bom izločil vse tiste, ki bi se zavzemali za karkoli, kar ne bi bilo v skladu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Tam v prvem odstavku 2. člena jasno piše: 'Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin, zapisanih v tej deklaraciji, brez vsakršnega razlikovanja, zlasti glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politični ali drugi nazor, narodno ali družbeno poreklo, premoženje, rojstvo ali katerokoli drugo okoliščino.'
Vsak ima pravico do zmote. Nič hudega, zato ne boste izgubili mojega glasu. Poštenjak se lahko zmoti, saj to zmoto tudi prizna. Ne more pa mojega glasu dobiti nekdo, ki zavestno laže. Želim živeti v družbi blaginje, ki jo bodo soustvarjali zadovoljni, zdravi in izobraženi prebivalci. Zato od svojega poslanca pričakujem, da prepreči, da bi bili izobrazba, zdravje in kakovostna delovna mesta dostopna le privilegiranim, edini cilj dela pa dobički lastnikov. Poleg tega zahtevam, da moj poslanec napravi vse, da prav nihče ne bi živel v revščini. Za konec pa še ena malenkost. Nihče, ki meni, da ograje okoli Slovenije ni treba odstraniti, ne more dobiti mojega glasu."