"Varstvo biodiverzitete in ekosistemskih storitev, ki nam sploh omogočajo obstoj na planetu, bi moralo biti cilj številka ena človeške družbe na vsem svetu. Videti je, da se mednarodna politika končno prebuja, in EU tukaj vodi. Sprejeti strategiji biodiverzitete in kmetijstva sta dovolj konkretni za 'zeleni preboj'. Združeni narodi so razglasili ero renaturacij. Jasno je, da mora biti akcija drugačna, kot je bila doslej. Medlo sestankovanje uradnikov po konferencah ne bo rodilo ničesar. Od znamenitih 20 'Aichi targets' iz leta 2010 niti en cilj ni bil dosežen. S starimi rešitvami ne bomo rešili izzivov sodobnega časa. Ne gre s ponavljanjem prežvečenih, v beton ulitih in z nafto gnanih večno istih pričakovanj gospodarske rasti. Ne gre z reševanjem mobilnosti z novimi cestami, ne gre s subvencijami za živinorejo in niti s finančnimi spodbudami za že tako nesramno bogate oligarhe. Tudi ne gre z izločanjem civilne družbe iz vseh politik in krčenjem svoboščin. Globalne probleme na koncu rešujemo lokalno. Zato je treba (1) globalne in evropske cilje varstva narave ambiciozno prenesti v domačo zakonodajo, (2) takoj končati s perverznimi subvencijami, ki ne prispevajo k naši samooskrbi ne k zdravju naroda, še manj k ohranjanju naravne dediščine, (3) izvajati sonaravne alternative zastarelim pristopom urejanja voda, ki so dragi in neučinkoviti, (4) z nacionalnimi podporami spodbujati zelene tehnologije in renaturacije, saj to ustvarja delovna mesta in proračunske presežke, učinki pa najbolj blažijo vplive podnebnih sprememb, (5) opraviti s hipokrizijo prodajanja zelene Slovenije tujcem, medtem ko sami označujemo največje bisere naše domovine - Naturo 2000 - kot strel v koleno."
