V večernih urah je na Letališče Jožeta Pučnika prispel lokalni sodelavec Slovenske vojske iz Afganistana z družino, so to, česar so se čez dan nadejali, pozno zvečer sporočili iz ministrstva za obrambo. Vlada je že zagotovila njihov pravni status in prvo nastanitev.
Ta varni umik je torej kljub izredni zahtevnosti razmer uspel. Družina drugega sodelavca Slovenske vojske, ki je tudi zaprosil za pomoč slovensko stran, pa se po lastni oceni varnostnih razmer še ni odločila za premik v Kabul, od koder poteka zračni most do varnih držav. Tako kot prva družina imajo tudi člani te družine že zagotovljen pravni status v Republiki Sloveniji, dodajajo na ministrstvu.
V Natovih operacijah sodelovalo okoli 1.400 slovenskih vojakov
20-letna vojaška intervencija ZDA in Nata se je ob umikanju zavezniških sil iz Afganistana v nedeljo končala s talibansko osvojitvijo Kabula in prevzemom oblasti v državi. Afganistanske vojaške in politične strukture so propadle praktično v nekaj dneh. Medtem ko državo na dan zapusti več deset tisoč ljudi, številni pa na odhod še vedno čakajo, se že vrstijo poročila o maščevalnih pohodih talibanov in usmrtitvah. Pri Združenih narodih opozarjajo, da talibani od vrat do vrat iščejo ljudi, ki so sodelovali s prejšnjim afganistanskim režimom, tujimi mediji ali Natovimi silami.
Pripadniki SV so prve naloge na mednarodnih operacijah v Afganistanu prevzeli konec marca 2004, ko je naša država postala članica Nata. V okviru operacije ISAF je v deželi pod Hindukušem, ki se je končala konec leta 2014, delovalo 1.273 pripadnikov SV. 21 slovenskih kontingentov je v silah ISAF opravljalo različne naloge, in sicer izvedovanje leta 2004, varovanje od leta 2005, mentoriranje od leta 2010, svetovanje od leta 2012, v zadnjem letu operacije pa tudi specialno delovanje, pravijo na Morsu, ki ga vodi Matej Tonin.
Po izteku ISAF je Nato v Afganistanu nadaljeval z usposabljanjem, svetovanjem in pomočjo afganistanskim varnostnim silam in ustanovam v okviru misije Odločna podpora, ki se je začela prvega januarja 2015. Pripadniki SV so dolžnosti v prej omenjeni operaciji opravljali od začetka leta 2015 do letošnjega maja, v 13 kontingentih se jih je zvrstilo 89. Slovenija je ena od redkih zavezniških držav, ki v Afganistanu ni imela smrtnih žrtev, "bilo pa je nekaj poškodb, ki so bile posledice bojnih delovanj upornikov", pravijo na Morsu. V Natovih operacijah v deželi pod Hindukušem je skupaj sodelovalo okoli 1.400 pripadnikov SV.
Zadnji vojaki so se v domovino vrnili spomladi
Na obrambnem ministrstvu so spomnili, da je slovenska vlada namero o zaključku sodelovanja pripadnikov SV v misiji Odločna podpora, v skladu z dogovorjeno zavezniško časovnico sprejela 19. maja. Šest zadnjih vojakov, ki so v deželi pod Hindukušem urili afganistanske varnostne sile, se je v Slovenijo vrnilo 20. maja. Vlada je sklep o zaključku sodelovanja pripadnikov SV v misiji Odločna podpora sprejela 8. julija. V skladu s sklepom vlade in po predhodnem skupnem dogovoru Nata 14. aprila je Republika Slovenija s tem zaključila sodelovanje pripadnikov SV v prej omenjeni misiji v Afganistanu, dodajajo na Morsu.
Posredovanje v Afganistanu nas je stalo več kot 50 milijonov evrov
Ob tem se postavlja vprašanje, koliko je Slovenijo dejansko stala intervencija pod Hindukušem. Na Morsu pojasnjujejo, da stroški za celotno obdobje operativnega delovanja SV v mednarodnih operacijah v Afganistanu znašajo približno 50 milijonov evrov. "Večinski del teh stroškov je bil namenjen za plače pripadnikov Slovenske vojske," poudarjajo na Morsu. Republika Slovenija je bila ob tem aktivna tudi pri vplačevanju v finančno podporo afganistanskim nacionalnim obrambnim in varnostnim silam prek vplačil v Skrbniški sklad za Afganistansko nacionalno vojsko (ang. Afghan National Army Trust Fund).
Na Morsu pojasnjujejo, da začetek sega v leto 2016, vplačevanje pa je bilo načrtovano do leta 2024, kar je bilo sprejeto na ravni predstavnikov držav in vlad na vrhu Nata v Bruslju leta 2018. Republika Slovenija je v sklad za afganistansko vojsko v obdobju od leta 2015 do leta 2017 prispevala skupaj 1,5 milijona ameriških dolarjev oziroma slabih 1,3 milijona evrov, v obdobju od leta 2018 do leta 2020 pa skupaj 2,25 milijona ameriških dolarjev oziroma dobrih 1,9 milijona evrov.
Slovenija financirala tudi 60 različnih projektov
Republika Slovenija je v obdobju od leta 2008 do leta 2014 sodelovala tudi s civilnimi funkcionalnimi strokovnjaki v operaciji Isaf v Afganistanu. Na Morsu razlagajo, da so omenjeni strokovnjaki v okviru prej omenjene operacije izvajali projekte na področjih razvoja visokošolskega izobraževanja, veterine in likovne umetnosti, šolstva, zdravstva ter opolnomočenja žensk. Uspešno so dokončali 60 projektov v skupni vrednosti dobrih 320 tisoč evrov, vse projekte pa je v celoti financirala Republika Slovenija.
Na ministrstvu so med vidnejše projekte uvrstili tudi sodelovanje z akademijo za likovno umetnost v Heratu, v okviru katerega je Slovenija izbranim študentom in profesorjem omogočila izobraževanje v Sloveniji in jim donirala študijski material ter projekt izvedbe cepljenja živali v provinci Herat, pri čemer sta veterinarja iz Slovenije lokalne veterinarje učila o pravilni uporabi cepiv, Slovenija pa je nabavila cepiva in krila stroške najema dveh mobilnih veterinarskih postaj, s katerimi so lokalni veterinarji cepili živali na terenu.
Izpostavili so tudi projekt zagotovitve sončnih celic za zdravstveni center v mestu Karokh v provinci Herat, s katerim so zdravstvenim delavcem omogočili delo v nočni izmeni in uporabo laboratorija, ter spomnili, da je Slovenija nudila podporo kustosu za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije med njegovim bivanjem v Heratu pri proučevanju kulturne dediščine Afganistana in kasneje pomoč pri pripravi zelo odmevne razstave o Afganistanu v Slovenskem etnografskem muzeju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
