Državni zbor je z 49 glasovi za in 20 proti sprejel predlog zakona o povračilu glob, ki so bile v mandatu prejšnje vlade izrečene na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo. Proti zakonu so glasovali v opozicijskih SDS in NSi.
Kot je v dosedanjih razpravah navajala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je bilo med 7. marcem 2020 do 30. majem 2022 uvedenih približno 62.000 prekrškovnih postopkov, skupni znesek izrečenih glob pa je znašal okoli 5,7 milijona evrov.
Po besedah ministrice je osnovni namen zakona odprava krivic in povrnitev načela zaupanja v pravno državo. Glede na velik obseg prekrškovnih postopkov pa je prav, da te krivice popravi država, namesto da vsak posamezni državljan sam uveljavlja svoje pravice v ustreznih postopkih.
Tako se bodo postopki vodili po uradni dolžnosti, zato upravičenci ne bodo imeli dodatnih stroškov. Državljani bodo torej prejeli informativne izračune, katerim bodo lahko ugovarjali. Tekoči prekrškovni postopki, ki se še vedno vodijo pred prekrškovnimi organi in sodišči, se bodo ustavili. Podatki o teh prekrških pa bodo izbrisani iz prekrškovnih evidenc.
Zakon ne določa odmere odškodnin in ne določa povrnitve stroškov zastopanja s pravnimi sredstvi v prekrškovnem postopku, globe pa se ne bodo vračale za sekundarne prekrške in takšne z elementi nasilja.
Zakona v opoziciji ne podpirajo, saj menijo, da bo povzroči nove krivice. Opozarjali so, da so bili ukrepi v času prejšnje vlade sprejeti z legitimnim ciljem varovanja življenja in zdravja državljanov ter so bili usklajeni tudi na ravni EU in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
DZ je red dokončnim odločanjem večinsko glasoval proti dopolnilu, s katerim so v SDS predlagali črtanje določbe, ki ureja ustavitev prisilne izterjave glob, stroškov postopkov in odvzete premoženjske koristi.
Kvalificirani prijavitelj ostal v zakonu
Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o zaščiti živali, s katerim želijo predlagatelji zagotoviti večjo zaščito živali pred zanemarjanjem. Za sprejetje novele je glasovalo 52 poslancev, proti jih je bilo 17.
Predlog novele zakona so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Potrjeni zakon med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah. Ureja tudi status terapevtskih psov.
Zakonsko besedilo določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države.
Predvideva tudi vzpostavitev instituta kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih.
Ravno institut kvalificiranega prijavitelja je v javnosti dvigal največ prahu. Njegovi uvedbi so nasprotovali predvsem v veterinarski in kmetijski stroki, kjer so prepričani, da se s to določbo degradira veterinarski poklic, 40-urno izobraževanje, ki je potrebno za pridobitev tega naziva, pa da je premalo.
Kot je v DZ poudarila poslanka Hot, bodo dokaze o neprimernem ravnanju z živalmi zbirali samo ob prisotnosti uradnega veterinarja, na javnem mestu, ne da bi vstopali na zasebna zemljišča.
Sprejeto tudi sporno znižanje državnega kritja verskim uslužbencem
DZ je z 52 glasovi za in 18 proti sprejel spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. V opoziciji so spremembo ocenili kot nedopusten poseg v že pridobljene pravice, v koaliciji pa so zatrdili, da zgolj odpravljajo nezakonito stanje na tem področju.
Proti noveli zakona so se tik pred glasovanjem znova oglasili v Katoliški cerkvi. Vlado so pozvali, naj zakon umakne, ker znižuje pridobljene pravice, trdijo tudi, da je nastal brez vsakega dialoga z verskimi skupnostmi.
Sprememba zakona zvišuje zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače. A hkrati tudi ukinja lansko uredbo prejšnje vlade, s katero je ta določila 100-odstotno kritje prispevkov. Tako bo višina kritja prispevkov za večino verskih uslužbencev po novem dejansko nižja za 40 odstotkov.
Pred letom 2012 je namreč zakon določal, da država verskim uslužbencem krije najmanj 60 odstotkov prispevkov za socialno varnost povprečne plače. Leta 2012 je DZ sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je najnižjo možno višino kritja znižal na 48 odstotkov. Maja lani je nato vlada sprejela uredbo, s katero je višino kritja prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov. Pri tem je tudi določila, da 100-odstotno kritje pripada le verski skupnosti, ki ima priznan status splošno koristne organizacije, tistim brez statusa pa je pripadlo 60-odstotno kritje.
Ker imajo status splošno koristne organizacije po omenjeni uredbi največje verske skupnosti, ki imajo tudi veliko večino verskih uslužbencev, ki jim država v celoti krije prispevke, bo danes sprejeta sprememba prizadela predvsem slednje, medtem ko se za manjše verske skupnosti ne bo spremenilo nič.
Do predloga novele zakona o zaščiti živali so bili kritični tudi v zakonodajnopravni službi DZ, kjer so med drugim opozorili na številne pomanjkljivosti in nejasnosti v besedilu.
Vlada je podprla zakonske cilje in vsebinske rešitve, vendar pa je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko opozorila, da tudi dopolnjeni predlog zakona še vedno vsebuje določene rešitve, ki bodo težko izvedljive. Med drugim mučenje iz malomarnosti ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, zato bo treba dopolniti še kazenski zakonik.
Predstavniki društev za zaščito živali so pozdravili uvedbo kvalificiranega prijavitelja. Kot so poudarili na seji matičnega odbora DZ, s tem zgolj dobivajo pravno podlago za dejavnosti, ki jih že vrsto let izvajajo. Naklonjeni so tudi video nadzoru v klavnicah, ki je, kot so pojasnili, uveden že v številnih drugih državah.
Novelo so podprli poslanci koalicijskih poslanskih skupin. V opozicijskih SDS in NSi pa je niso podprli, saj pritrjujejo ocenam strokovnih organizacij, da je zakon pomanjkljiv in v praksi neizvedljiv.
Dopolnilo NSi, s katerim bi se črtalo določila glede kvalificiranega prijavitelja, ni prejelo zadostne podpore DZ.
