Ana Lah
Že skoraj eno leto je od tega, ko so nas, malo po objavil pretresljivih posnetkov iz klavnice Košaki, sprejeli v Kmetijski zadrugi Rače. Direktor Ivan Lenart, vodja obrata Simona Sternad Vogrin in delovodja Gabriel Rukelj so nas takrat popeljali po praznih prostorih raške klavnice in nam "na suho" predstavili proces zakola. Lenart je dejal, da nam procesa klanja živali ne želi pokazati, saj se nekatere stvari pač ne kažejo. "Tudi v življenju so neke stvari, ki so nujne, ampak jih ljudje ne vidijo radi," je argumentiral pred slabim letom. Kako je pa v raški klavnici, ko tam potekajo zakoli, so na kamere ujeli aktivisti, v imenu transparentnosti pa jih je danes objavilo Društvo Animal Enterprise Transparency Project (AETP). To je že tretja objava društva, ki je lansko leto razkrilo razmere na farmi Ljutomerčan in v klavnici Košaki.
"Prase! Kurba grda!"
Kot so ob objavi opozorili člani društva, zloglasna klavnica Košaki ni osamljen primer malomarnega odnosa do živali. Posnetki namreč kažejo, da se tudi v Račah poslužujejo prekomerne uporabe električnih palic ter pomanjkljive ali pa celo neizvedene omame pred zakolom. Prepričani so, da niso vsi klavci nasilneži in grobjani, je pa za ta poklic nujna ugasnjena empatija do živali, saj slednje prestrašene prihajajo do klavcev kot po tekočem traku.
V začetku objavljenega posnetka se na primer prikažeta prašič, ki se upira, in delavec, ki po njem udriha s palico, tudi po glavi, kjer to praviloma ni dovoljeno. Slednje pospremi še z besedami: "Prase! Kurba grda!" Med omamljanjem in zakoli prašičev je v ozadju slišati smeh.
Za razliko od klavnice Košaki, kjer prašiče omamijo v plinski komori, v Račah uporabljajo individualno omamljanje z elektrošoki. Na posnetku je nazorno prikazano klanje krav in prašičev. Skrite kamere so med drugim ujele primer, ko prašiča, ki je ušel omamljanju, delavci najprej panično nekaj minut lovijo z elektrošokom, potem ga obesijo za nogo brez omame. Prašič izgine iz kadra, člani društva tako na podlagi videnega in slišanega sklepajo, da je izkrvavitev dočakal v paniki in pri polni zavesti.
Omamljene ali paralizirane?
Kar se tiče delovanja naprav za izvajanje elektrošokov, so nam januarja v klavnici pojasnili, da slednje kažejo, koliko je toka in napetosti. Opremljene naj bi bile z zvočnim in svetlobnim signalom, ki opozarjata na nepravilnosti. "Na steni je naprava, ki utripa zeleno, če deluje, in rdeče, če ne. Med omamljanjem in zakolom živali ne smejo biti pri zavesti. Če bi naprava odpovedala, imajo tudi rezervno. Vsako jutro pooblaščenec za dobrobit živali pregleda vse naprave za omamljanje in preveri vse, kar bodo tisti dan počeli," smo zapisali januarja v članku. A kot je pojasnil član Društva AETP Samo Curk, je na posnetkih vidno, da se ob omamljanju z elektrošoki v prvem dnevu snemanja kar 50-krat zasveti rdeča luč in 36-krat zelena, videti je tudi, da se klavci za barvo luči ne zmenijo. Zastavlja se torej vprašanje, ali to mar pomeni, da so živali ob usmrtitvi le paralizirane in pri polni zavesti, kar koristi le človeku, ki lahko žival, ki se ne upira, zakolje. V tem primeru govorimo o mučenju živali, kar vsekakor ni v skladu s tako opevano dobrobitjo.
Na klavni liniji za velike živali so pri jutranjem klanju prašičev člani društva opazili dvominutne časovne intervale od elektroška do prereza vratnih žil, pri čemer naj bi odsotnost zavesti ob klanju trajala le do 15 sekund. Delavci se ob tem niso zmenili za ritmično dihanje prašičev, prav tako so ignorirali znake zavesti goveda (dihanje, premikanje in mukanje). Skoraj vsaka krava oziroma bik se je vidno odzval na vbod, kar bi prav tako lahko bil dokaz za nezadostno omamo. Zanimiv je prizor, ko klavec za nogo obešenemu biku, ki naj bi bil omamljen, ampak še kar brca in muka, prereže vrat, ob tem pa je slišati sodelavca, ki reče, da je to mučenje živali. Za odziv in pojasnila smo se danes obrnili na raško klavnico, odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo. Vodja obrata Simona Sternad Vogrin nam je v telefonskem pogovoru dejala, da zadevo v raški klavnici trenutno preučujejo, izjavo za javnost pa bo podal direktor Ivan Lenart.
"Ne glede na to, ali govorimo o ekološko vzgojenih bikih s planin, kravah mlekaricah, Panvitinih pujsih ali o svinjah iz Ljutomerčana; živali pridejo v klavnico žive, iz nje pa po kosih. V tem procesu ne more biti nič 'humanega' in sprenevedanje o tem bi moralo biti odveč," so v izjavi za javnost sklenili člani Društva AETP. Neobdelane posnetke in pisno prijavo bo društvo v kratkem predalo območni inšpekcijski službi UVHVVR.
