Rozmari Petek
Včeraj je braslovški župan Tomaž Žohar pisal protestno pismo predsedniku vlade Robertu Golobu, ker da ni videti nobene pravne podlage in več kot očitno tudi nobenega resnega namena s strani Vlade za reševanje življenj in premoženja ljudi na celotnem porečju reke Savinje. Danes pa so na noge skočili tudi krajani in se hipno odločili za protestni shod. Popoldne so se zbrali ob križišču, ki vodi do Letuške gmajne in s protestnim mimohodom po krožišču napovedali, da bodo naslednjič pritisk stopnjevali. Tudi do zapore ceste, če ne bo posluha. Gre namreč za območje, za katerega je župan teden po poplavi označil za tistega, ki je nevarno za bivanje, zato bodo vse prebivalce preselili. Kasneje, na obisku vlade v regiji, je selitev potrdil še Robert Golob. Da je na tem območju bivanje ob takšnih poplavah postalo preveč nevarno, je po strokovni plati dodal še hidrolog Rok Fazarinc in opisal, da bi tudi v primeru gradnje zaščitnega zidu prebivalce zalilo. Bili bi kot v "loncu", saj v tem primeru voda ne bi mogla niti odteči, je ponazoril.
Letuška gmajna je polotok med Savinjo in Pako; večji del prebivalcev sodi pod braslovško občino, del pod občino Šmartno ob Paki. A bolj kot to krajane sedaj deli odločitev o tem, ali se bi ali ne bi selili. Del prebivalcev je sicer bil in je še vedno proti selitvi, večji del pa komaj čaka, da vlada izpolni obljube. "Negotovost krajane ubija. To čakanje … Veliko si jih je zaradi napovedi o selitvi dom uredilo le začasno, z minimalnim vložkom. Zato hiše sedaj propadajo. Pri nas doma, denimo, se vlaga sedaj pojavlja še v zgornjem nadstropju," je opisal podžupan občine Šmartno ob Paki Josip Lukenda in prebivalec Letuške gmajne. "Vlada ni naredila popolnoma nič za zaščito ljudi, ki tukaj živijo," je kritičen predsednik krajevnega odbora Letuš Tomaž Pevec. "Stroka je točno določila, da je vsaj 142 objektov na tem delu neprimernih za bivanje in nevarnih. Minilo je že skoraj 7 mesecev, pa še sedaj niso nič naredili. Nekateri še vedno ne morejo v svoje hiše, povzroča se jim škoda, plesnijo jim hiše, ob vsakem dežju se bojijo, kaj bo, ker zemlja ne požira več, ker je zamuljena. Prav norčujejo se iz varnosti in življenja ljudi." In ker konkretnih dejanj ni, so se odločili, da bodo preko shoda vlado opozorili nase. "Gospod Golob je hitro prišel sem v Gmajno in rekel, ne delajte nič, mi bomo poskrbeli za vas. In kaj se je zgodilo? Nič! Nekateri so obnovili hiše, drugi nimajo denarja, ker ti, ki so na seznamu za selitev, niso dobili niti 20 odstotkov akontacije. Popolnoma nesprejemljivo. Ignorantsko."
"Jaz tukaj živim 33 let, poplavo sem doživel tretjič. Sem prvi, ki bi se izselil. Že včeraj, če bi lahko, ker imam vsega dovolj," je dejal Viktor Parfant. Enako misli Denis Švarc, ki se je z družino že preselil. "Naša hiša, ki smo jo tu kupili pred osmimi leti, je bila tako poplavljena, da bi bil vložek v obnovo prevelik. In ker je stroka rekla, da je tam nevarno bivati, se nismo niti vrnili. Sedaj najemamo hišo. Radi bi čim prej ponovno zaživeli. Ni lepo biti v najemu. Saj imamo topel dom, a veš, da nisi doma." Tako kot Gašper Globačnik, ki si je s prihranki že kupil parcelo drugje, si želi postaviti novo hišo. V Rakovljah, a bi jo vseeno želel postaviti sam. "Takoj, ko sem videl, kakšno je pustila Savinja, smo se odločili, da tukaj 'ziher' ne bomo več. V roku enega meseca sem kupil parcelo, ker so obljubili, da nas bodo selili, zdaj pa ni nič iz tega. V vsakem primeru se bom selil. Bom pa hišo prodal," je odločen Globačnik. "Midva sva hišo obnovila, saj nisva imela kam it," je opisala Olga Ferarič. "Stara sva. Rabila bi stanovanje in mir. Vse živce mi je ta poplava pobrala, pa sem marsikaj v življenju že dala skozi. Tresem se, brez volje, brez vsega. Žalostno."
"Mi smo drugorazredni ljudje. Če bi kak politik tukaj živel, bi bilo drugače," se je zaslišalo iz množice stanovalcev in njihovih podpornikov. "Vse gre zelo počasi. Marsikateri bo prej umrl, preden bodo kakšne rešitve našli za nas." Konkretne rešitve, ne všečnih panflet in praznih obljub želijo slišati že v torek in sredo, ko bo ekipa Boštjana Šefica končno obiskala še občino Braslovče. Če ne, bodo na odločevalce morali vplivati z državljansko nepokorščino, dodajajo.
