(FOTO) Srečanje zunanjih ministrov skupine C5 v Ljubljani: Madžarski minister za premirje v Ukrajini, ne pa tudi v Gazi

Jon Knez Jon Knez
26.03.2024 14:05

Ministrski kolegi so se strinjali o nujnosti širitve EU, deljena mnenja so imeli pri vprašanju migracij in vojne v Ukrajini.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tanja Fajon je na Ljubljanskem gradu gostila kolege Alexandra Schallenberga, Juraja Blanarja, Petra Szijjarta in Jana Lipavskega. 
Tanja Fajon je na Ljubljanskem gradu gostila kolege Alexandra Schallenberga, Juraja Blanarja, Petra Szijjarta in Jana Lipavskega. 
Mzez

Na Ljubljanskem gradu je slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon gostila neformalno srečanje zunanjih ministrov skupine Central 5. Z avstrijskim, madžarskim, slovaškim in češkim kolegom so razpravljali o izzivih v srednjeevropski regiji, širitvi Evropske unije (EU), migracijah in vojni v Ukrajini. Ministrica jih je, ker je Slovenija edina iz skupine (nestalna) članica Varnostnega sveta OZN, seznanila tudi z aktivnostmi Slovenije, sploh pri resoluciji o premirju v Gazi. 

O širitvi EU je Tanja Fajon dejala, da si vseh pet držav prizadeva za širitev, še posebej na Zahodni Balkan. Ker bo junija predsedovanje Svetu EU prevzela Madžarska, so se s kolegi tudi pogovarjali, kako napredovati v pogajanjih z državami kandidatkami. "Želimo podpreti vse države kandidatke, potrebujemo pa reforme za države Zahodnega Balkana," je dejala. 

Ministri so pozdravili začetek pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino. Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg meni, da bi bili razočarani, če do tega ne bi prišlo. "Za EU to ni tako velik korak, kot je za BiH. Ukvarjati se moramo z vsemi državami jugovzhodne Evrope. Pokazati moramo našo geostrateško sposobnost, da te države vključimo v Unijo," je še dejal. Da morajo srednjeevropske države iti naproti državam kandidatkam, je poudaril tudi češki minister Jan Lipavski. Da Slovaška podpira širitev na podlagi ustreznih rezultatov držav, pa je dodal slovaški minister Juraj Blanar.

Cilj madžarskega predsedovanja - obnova varnosti

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je predstavil program madžarskega predsedovanja Svetu EU. "Imamo posebna pričakovanja do evropskih volitev. Želimo si suverenega mandata. Kolegi teh ambicij verjetno ne delijo. Živimo v zahtevnih časih, EU ni v najboljši kondiciji. Moramo jo okrepiti. Naša dva cilja bosta obnova varnosti in ponovni zagon. Glede varnosti mislim na nezakonite migracije, proti katerim moramo okrepiti prizadevanja. Na Madžarskem krepimo nadzor zunanje meje. Vstop nezakonitih migrantov je napad na našo suverenost. Uprli se bomo ideji, da se v EU vabi migrante," je dejal madžarski minister. Da evropski pakt o azilu in migracijah ni najboljši način za preprečitev nezakonitih migracij, je dodal Blanar. 

Mzez

Tanja Fajon je dejala, da potrebujemo močno schengensko mejo. Predstavila je idejo, da bi v ta namen na naslednjem srečanju, ki bo v Bratislavi, sodelovali tudi notranji ministri. Schallenberg je predstavil podatek, da Avstrija že tri leta zapored dobiva največ migrantov na prebivalca. "Želeli bi trditi, da schengen deluje, ampak za zdaj ne kaže tako. Migracijski pakt ima številne težave. Na tem primeru moramo pokazati, da je sodelovanje med državami nujno," je dodal. 

Schallenberg: "V Ukrajino ne bomo pošiljali opreme za ubijanje"

Ministri in ministrica so imeli deljena mnenja tudi glede pomoči Ukrajini. Vse države skupine C5 sicer podpirajo ozemeljsko suverenost Ukrajine, ampak Madžarska, Avstrija in Slovaška tja ne pošiljajo orožja, medtem ko je Češka ena največjih pobudnic za oboroževanje Ukrajine. Szijjarto je ponovil madžarska prizadevanja za mirovna pogajanja. "Rusija in Ukrajina te vojne ne moreta dobiti, kot bi si želeli. Zato zagovarjamo čimprejšnja mirovna pogajanja." Schallenberg je poudaril, da je Avstrija vojaško nevtralna država: "Nismo in ne bomo v Ukrajino pošiljali opreme za ubijanje. Pomagamo lahko na druge načine." Slovak Blanar je podobno kot avstrijski kolega dejal, da namesto orožja v Ukrajino pošiljajo humanitarno pomoč in pomoč pri razminiranju.  

Tanja Fajon je pozdravila sprejetje resolucije o prekinitvi ognja v Gazi v Varnostnem svetu OZN: "Resolucija predvideva sicer začasno premirje, ampak to je prva tovrstna resolucija v nekaj mesecih. Nestalne članice smo bile enotne. Upamo, da bo na podlagi tega prišlo do trajnega miru, tudi do rešitve dveh držav in priznanja Palestine." 

Na vprašanje novinarjev po komentarju resolucije je češki minister Lipavski dejal, da se Češka, ker ni članica Varnostnega sveta, ne bo izrekala. "Resolucija gre v pravo smer. Pogrešam pa obsodbo napada Hamasa 7. oktobra lani, ki je v besedilu ni," je dejal Lipavski, prvi zunanji minister, ki je po oktobrskem napadu obiskal Izrael in jim izrazil polno podporo. Szijjarto je poudaril, da Madžarska podpira vse pobude, ki vodijo k izpustitvi talcev, ampak da mora biti protiteroristična operacija uspešna. "Uničenje Hamasa je v interesu vsega sveta." Za razliko od Ukrajine ni omenil nujnosti premirja v Gazi. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta