Zasebni visokošolski zavod Alma Mater Europaea - ECM v Mariboru gosti 11. mednarodno znanstveno konferenco Za človeka gre: Družbeni in tehnološki napredek za varnost in dostojanstvo. Konferenca je namenjena predstavljanju svetovnih dosežkov slovenski akademski in drugi strokovni javnosti.
Predsednik organizacijskega odbora Jurij Toplak je dejal, da je sporočilo, da tehnološki napredek ne more biti namen sam sebi, ampak je v cilju humanosti in izboljšanja družbe. "Sodeluje več kot 300 nastopajočih iz 30 držav, v enem tednu se bo zvrstilo 80 panelov. S tem tudi nudimo priložnost študentom, da se poleg poslušanja vključijo v razpravo z znanstveniki," je še dejal.
Na otvoritvi je spregovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je častna pokroviteljica konference. V govoru je poudarila, da teme, ki so na konferenci, v današnjem času prinašajo številne izzive za vse nas. "Naša prihodnost stoji na dveh velikih in povezanih temeljih – na znanju in z njim povezanem tehnološkem razvoju, brez katerega se ni mogoče soočati z izzivi, kot so trajnostni razvoj in zeleni prehod, prilagajanje na podnebne spremembe in upad biotske raznovrstnosti ter prehranska varnost. Drugi še pomembnejši temelj naše perspektive in razvoja pa so vrednote kot življenjska vodila in na njih temelječa etika, še posebno bioetika in morala. Govorjenje o vrednotah in etiki, tudi v povezavi z znanstvenim in tehnološkim napredkom, ni dovolj. Potrebno je njihovo udejanjanje v življenju posameznika in skupnosti. Visoka etična načela in vrednote so zagotovila, da bo znanje uporabljeno v korist človeštva. Bistveni mehanizmi pri tem pa so medgeneracijski prenos znanja, vrednot in etike, vključno z večjo vlogo vzgoje," je med drugim dejala v govoru.
Spregovoril je tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Dejal je, da je zagovornik družbe 5.0, v kateri sodelujejo vse znanstvene vede. "Brez interdisciplinarnega pristopa ne moremo poskrbeti za uspešno realizacijo idej v družbi. Veliko se govori o umetni inteligenci, kot inženirju mi je ta tema zelo zanimiva, še posebej, če o tem razpravljam z netehniki, humanisti in družboslovci. Z razvojem umetne inteligence se ukvarjajo predvsem tehniki in naravoslovci, z vprašanji, kako jo umestiti v družbo in kaj pomeni njena uporaba, pa se ukvarjajo humanisti in družboslovci. Oba vidika sta pomembna, brez tehnikov in naravoslovcev ne bo novih tehnologij, brez družboslovcev in humanistov pa ideje ne bodo sprejete v družbi," je še dejal Papič.
Zvezdniški gost konference je priznani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs in to ni njegov prvi obisk Slovenije. Tukaj je že bil v procesu našega osamosvajanja. Dejal je, da Slovenijo doživlja kot svoj dom. Opisal je svoje poznanstvo z Janezom Drnovškom in kako je na njegovo povabilo ob koncu osemdesetih let prišel v tedanjo Jugoslavijo, da bi nagovoril člane predsedstva. Dotaknil se je tudi aktualnih dogodkov, vojne v Ukrajini, politike ZDA do Kitajske. Kot ekonomski svetovalec je delal za zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova pa prvega ruskega predsednika Borisa Jelcina in tudi prvega ukrajinskega predsednika Leonida Kučmo. Glede vojne v Ukrajini je dejal, da se mora prevesiti v pogajanja in ne v oboroževanje. "Evropa trenutno nima pravih diplomatov, ljudje raje kličejo k orožju kot pa k pogajanjem. Zame je Gorbačov največji državnik modernega časa, a ga nismo dovolj poslušali in razumeli. Rekel je, da mora Evropa biti naš skupni dom. Sam sem v začetku devetdesetih let delal tako za Ruse kot za Ukrajince in povem vam, da razlogov za vojno ni. To je velika odgovornost ZDA. Evropa ima priložnost zgraditi novi svet in govoriti o miru, ne o vojni," je dejal. Dotaknil se je tudi pandemije covida, za katerega je dejal, da je nastal v laboratoriju in ne v naravi. Intervju, ki ga je dal za Večer, objavimo v prihodnjih dneh.
Podelili častne doktorate
Jeffrey Sachs je novi častni doktor Alma Mater Europaea, za izjemni prispevek k razvoju ekonomskih znanosti, trajnostnemu razvoju in pri socialno-ekonomski tranziciji Slovenije. Sonii Ehrlich Sachs je častni doktorat pripadel za izjemen znanstveni prispevek razvoju pediatrije, krepitvi humanitarnih odnosov in javnega zdravja. Felixu Ungerju, častnemu predsedniku Evropske akademije znanosti in umetnosti, pa so ga podelili za izjemne dosežke na področju medicinske znanosti in humanizma ter za akademsko in organizacijsko podporo pri razvoju Alma Mater Europaea. (va)