Generalna skupščina ZN: Med največjimi izzivi poleg podnebja tudi enakopravnost

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar se nocoj ob robu 78. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku udeleži izrednega sestanka Varnostnega sveta (VS) o Ukrajini. Predvidoma na sestanek prideta tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ruski zunanji minister Sergej Lavrov, medtem ko predsednika ZDA Joeja Bidna in voditeljev preostalih stalnih članic VS, torej še Rusije, Kitajske, Francije in Velike Britanije, ne bo. Zasedanje 15-članskega Varnostnega sveta ZN pomeni tudi prvo srečanje Zelenskega in Lavrova po začetku ruske invazije na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zloraba veta

Rusija je stalna članica VS s pravico veta na vse zavezujoče ukrepe tega organa, kar je eden od razlogov, da se v mednarodni skupnosti že dlje časa pojavljajo pozivi k reformi VS ZN. Podporo temu je v torek na splošni razpravi v GS ZN izrazil tudi ameriški predsednik Biden, je pisala slovenska tiskovna agencija STA. Za reformo VS se je prav tako v torek zvečer pred Generalno skupščino zavzela tudi slovenska predsednica. Ob tem je spomnila, da je bila Slovenija 6. junija letos izvoljena za nestalno članico VS za naslednji dve leti. Najprej se je zategadelj zahvalila vsem za zaupanje, nato pa se je dotaknila razprave o reformi tega gremija: "Slovenija je bila vedno med državami članicami, ki so menile, da je sprememba sestave stalnih in nestalnih članic nujno potrebna. Trenutna razporeditev sedežev v VS ni pravična niti reprezentativna. Slovenija sodi med večino držav članic, ki so močno zaskrbljene zaradi neomejene uporabe pravice veta, zaradi česar se izgublja zaupanje v VS. Posledica tega pa je neukrepanje VS, ko je to potrebno. Kot primer tega v Evropi razumemo Ukrajino." Slovenija sicer že naslednji mesec dobi status opazovalke v VS in se bo lahko do konca leta udeleževala večine srečanj.

Nataša Pirc Musar je sicer v svojem polurnem nagovoru pred svetovnim avditorijem v Palači narodov ob Vzhodni reki v New Yorku uvodoma ugotovila, da so zdaj "najzahtevnejši časi, kakršnih še ni bilo od ustanovitve ZN". Predsednica je zato izpostavila štiri vprašanja, "ki zahtevajo pozornost vseh nas": "To so podnebne spremembe, reforma VS, pasti digitalne dobe in enakost spolov." Gremo najprej k enakosti spolov.

Spolna alternacija

Nataša Pirc Musar je spomnila, da letos praznujemo že 75. obletnico splošne deklaracije o človekovih pravicah: "Toda še zmeraj polovica svetovnega prebivalstva - ženske in dekleta - doživlja neenakost, izključenost in celo brutalno nasilje. Ta družbena marginalizacija žensk in deklet, pogosto združena z revščino, pomanjkanjem priložnosti za kakovostno izobraževanje ter izključenostjo iz trgov dela in procesov odločanja, ni samo nepravična, temveč pomeni tudi veliko izgubo potenciala za naše družbe. Naj bomo na zahodu, vzhodu, severu, jugu ali kjer koli vmes, vsi se moramo truditi, da bi zagotovili dostojanstvo za vse, vključno z ženskami in dekleti. Začeti pa moramo doma, tudi v našem domu ZN. V tem smislu bi rada spomnila na osupljivo dejstvo, ki kaže na to, da je treba cilj trajnostnega razvoja jemati zelo resno. Ta pravi, da bo potrebnih 140 let za enakopravno zastopanost žensk na vodilnih položajih na delovnih mestih. To ni sprejemljivo." V zvezi s tem je imela zelo konkreten predlog, ki je pravzaprav pobuda globalnih voditeljic za spremembe in vključevanje. To pa je: "Izmenjave spolov pri predsedovanju Generalni skupščini ZN. Vsi se boleče zavedamo dejstva, da so bile doslej samo štiri ženske predsednice Generalne skupščine. Samo štiri v njeni celotni zgodovini! Upoštevati bi morali lastne izjave o enakosti spolov in jih uresničevati tudi pri delu v Generalni skupščini. S tem bi nazorno in simbolično izrazili naše skupne zaveze."

Prav o tej pobudi smo govorili z nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom, ki je tudi v letih 1998 in 1999, ko je bila Slovenija prvič nestalna članica VS, kot veleposlanik v New Yorku vodil slovensko misijo pri OZN. Tudi Türk se nam je oglasil iz New Yorka, kjer pa je te dni v vlogi predsednika Madridskega kluba, ki združuje nekdanje predsednike držav. Na sedežu OZN se bo tako le na kratko oglasil, nam je pojasnil. O predlogu predsednice pa je povedal: "Da, to je predlog za alternacijo pri vodenju Generalne skupščine. Morate vedeti: trenutno predseduje Generalni skupščini predsednik iz Latinske Amerike, pred tem ji je predstavnik Vzhodne Evrope, sledili pa bodo po vrsti afriški, azijski in zahodnoevropski predstavnik. Menjujejo se torej predstavniki svetovnih predelov, da se pač zastopanost porazdeli po vsem svetu nekako enakomerno. Toda ni pa na predsedniškem mestu menjav spolov. Kot je tudi omenila predsednica, so v vseh teh letih ženske Generalno skupščino vodile le štirikrat v zgodovini. Pa še te so bile vse po vrsti s tako imenovanega globalnega juga." Türk je zatrdil, da je podprl iniciativo svetovnih liderk in nanjo opozoril predsednico. "Zdelo se mi je še posebej verodostojno, da ta poziv za govornico Generalne skupščine izreče prav predsednica," je dodal. S tem tudi slovenska zunanja politika, ki želi biti feministična, dobiva svoj smisel, sva ugotavljala.

Podnebje in globalna solidarnost

Sicer pa je Nataša Pirc Musar v svojem govoru podnebne spremembe označila za največji izziv našega časa: "Katastrofalne poplave, ki so avgusta prizadele Slovenijo, so samo dokaz več med številnimi dogodki po svetu, ki to potrjujejo. Verjamem, da nam bo uspelo odpraviti posledice poplav. Toda pomislite na države, ki imajo omejene zmogljivosti." Pozvala je k vlaganju v okoljsko trajnosten svet, vendar ne za vse enako. "Globalna solidarnost – pri čemer bogatejše države prispevajo več kot revnejše in svoj pravični delež prispevajo tudi najbogatejša zasebna podjetja - mora temeljiti na razumevanju, da so podnebne spremembe posledica preteklih in sedanjih človeških dejavnosti. Zato z veseljem sporočam, da namerava Slovenija svoj prispevek v Zeleni podnebni sklad povečati za 50 odstotkov," je obljubila. Skrbi jo tudi trenutna geopolitična polarizacija, ki ovira skupne ukrepe. Podnebne ukrepe in vprašanja o varnosti preskrbe z vodo in hrano bi po njenem morali vključiti v preprečevanje in reševanje sporov ter trajnostno izgradnjo miru. Pri tem je ponovila poziv k imenovanju posebnega odposlanca oziroma odposlanke ZN za vodo.

Nato se je posvetila težavam, ki jih prinaša digitalna doba: "Imamo svobodo obveščanja, vendar nismo zaščiteni pred lažnimi informacijami, manipulacijo in prevaro.Velika tehnološka podjetja bi morala prevzeti bolj sistematično odgovornost za vsebino, ki jo gostijo in nadzorujejo." Za konec je predsednica poudarila še potrebo po multilateralizmu, ki pa naj bo "drugačen, učinkovit in vključujoč, da bi ZN postali akter in forum, ki bi bil popolnoma pripravljen na prihodnost. Najbolj perečih izzivov današnjega časa ne morejo rešiti posamezne države, ne glede na njihovo velikost ali moč."