Damijana Žišt
Potem ko je bila izbrana arhitekturna rešitev biroja Matija Bevk arhitekt, so v arhitekturnem biroju Scapelab, ki je s še sedmimi drugimi sodelovalo na natečaju, vložili zahtevo za revizijo.
Zaradi nepravilnosti, ki naj bi se bile zgodile pri izbiri najboljšega ponudnika za novo sodno stavbo v Ljubljani, ko je komisija izbrala najdražjega ponudnika, in sicer biro Matija Bevk arhitekti, so v arhitekturnem biroju Scapelab, ki je s še sedmimi drugimi tudi sodelovalo na natečaju, vložili zahtevo za revizijo. O nepravilnostih so arhitekti iz biroja Scapelab včeraj spregovorili na novinarski konferenci. Nova sodna palača naj bi po načrtih stala na križišču Dunajske ceste in Topniške ulice v Ljubljani. Izbrana natečajna rešitev predvideva v veliki meri zastekljeno zgradbo, ki bo mešanica sodobnega in tradicionalnega. V njej bodo ljubljansko okrožno in okrajno sodišče ter delovno in socialno sodišče, ki sedaj v velikem delu poslujejo v najetih prostorih v središču Ljubljane.
Na prostoru pri križišču Dunajske ceste in Topniške ulice v Ljubljani naj bi glede na trenutni okvirni terminski plan leta 2026 zaživela nova sodna stavba.
Vrsta nepravilnosti v izbirnem postopku
V biroju Scapelab opozarjajo na številne kršitve na natečaju. Ena od teh je bila že določena oblika stavbe na lokaciji. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je namreč pristala na organizacijo natečaja na zemljišču, ki ima že določeno obliko in velikost, ki jo nova stavba mora imeti, je dejal Boris Matić iz biroja Scapelab in dodal, da so morali natečajniki umestiti velik in zahteven projekt v vnaprej določeno obliko - morali so stlačiti "slona v fičota". To je povzročilo, kot je dejal Matić, da je prvotno imenovani predsednik žirije sredi natečaja odstopil in bil nadomeščen z novim predsednikom komisije. Naročnik je tudi podal izjemno kratek rok za izdelavo rešitev. Več ponudnikov je prosilo za podaljšanje. Tudi zaradi kratkega roka je na natečaj prispelo samo osem rešitev, kar se lahko razume tudi kot poskus omejevanja konkurence.
Ena največjih javnih investicij
Nova sodna stavba je ena največjih javnih investicij v naši državi. V novi stavbi bo velik del sodne veje oblasti - okrajno, okrožno in delovno-socialno sodišče - z več kot tisoč zaposlenimi. Predvidena vrednost projekta je bila 135 milijonov evrov. Na koncu je žirija med osmimi elaborati izbrala rešitev z eno od najdražjih projektantskih ocen, in sicer za 134 milijonov evrov brez DDV. Izvedenec za oceno investicije, ki je v postopku žiriranja presojal korektnost investicijskih ocen ponudnikov, je tudi podal mnenje, da bo dejanska investicija približno dvajset odstotkov višja od ocene avtorja, še ocenjujejo v arhitekturni biroju Scapelab.
"Nedopustno je, da je za gradnjo nove sodne palače izbran projekt za 135 milijonov evrov, čeprav je imel naročnik na voljo projekte za 20 ali 50 milijonov evrov manj. To pomeni, da bo kvadratni meter pisarn novega sodišča stal 3000 evrov, čeprav pisarniške stavbe običajno stanejo 1500 ali 1700 evrov na kvadratni meter. V stavbi bo veliko zaposlenih delalo v prostorih brez dnevne svetlobe. Izbrani ponudnik je naredili manjše pisarne in prostore, kar je naročnik eksplicitno prepovedal. To je žirija preprosto spregledala, kot tudi poslovne in osebne povezave med nagrajenci in člani žirije. Predsednik žirije in prvonagrajena avtorja živijo v nepremičnini, kjer so skupni investitorji in solastniki. Zaposleni so na isti katedri Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. To dvoje ne bi smelo biti sprejemljivo naključje za nobeno komisijo v demokratični državi. Gre za očitno kršenje določb o nepovezanosti, navedenih v zakonu o javnih naročilih," je poudaril Boris Matić iz biroja Scapelab.
Pred zakonom bi morali biti vsi enaki
"Če že izbiramo predlog za sodno stavbo, ne za osnovnošolsko telovadnico, bi proces moral biti zgled za ostale. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Priča smo pajdaškemu razdeljevanju davkoplačevalskega denarja pod krinko javnega natečaja. V našem arhitekturnem biroju želimo zbuditi strokovno javnost in ubraniti institut javnega natečaja. Izpostavljamo se zato, ker verjamemo, da bi pred zakonom in pred žirijo na javnih natečajih morali biti vsi enakopravni. V tem primeru nismo bili. Naštete kršitve in napake so prevelike, da bi lahko bili tiho. V ocenjevalnem postopku je žirija kršila pravilnik o natečajih, zakon o javnih naročilih in etični kodeks stroke," je povedal Marko Studen, prav tako iz Scapelaba. Z ministrstva za pravosodje, ki je skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije pripravilo in vodilo postopek arhitekturnega natečaja, pa so sporočili, da pripravljajo odgovor glede vložene zahteve za revizijo arhitekturnega biroja Scapelaba.
Z zbornice za arhitekturo in prostor so včeraj sporočili, da zaradi vložene revizije natečaj še ni pravnomočno zaključen, zato niso javni vsi podatki, ki so jih natečajniki oddali za potrebe natečaja, prav tako tudi ne podatki, ki jih je vložnik revizije pridobil z vpogledom v natečajno ponudbeno dokumentacijo natečajnikov. Zato imajo vsi udeleženci natečaja, vključno z zbornico, do zaključka revizijskega postopka, ki bo predvidoma trajal dva do tri mesece, omejene možnosti pri javnem odgovarjanju na očitke.
Ob izpostavljenih očitkih so v zbornici navedli, da je ocenjevalna komisija vse odločitve sprejemala s konsenzom, da prvonagrajena rešitev po oceni komisije najbolj kakovostno odgovarja na kompleksne zahteve naročnika iz natečajne naloge, da je domnevna nižja cena izgradnje lastna ocena natečajnikov in da je bila rešitev sodne stavbe Matića, Studna in Šipoše kljub referencam avtorjev s strani ocenjevalne komisije ocenjena kot manj uspešna in zaradi tega ni prejela priznanja ali nagrade, so v zbornici pojasnili za STA.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
