(INTERVJU) Boštjan Gorenc - Pižama: Mladi berejo veliko, vprašanje pa, kaj. In kje

Bliža se šolsko leto. Kaj je vaša prva asociacija na šolo?

"Uf, ne vem. Polno nekih stvari. Šola je bila zame vedno prostor, kjer mi je uspelo dobivati kup izvenkurikularnih znanj. Rad sem hodil v šolo in imel sem dobre ocene, ampak so me bolj veselile stvari, ki niso bile na šolskem urniku. Ali je to bilo druženje z vrstniki, s katerimi smo imeli enake interese in smo v času srednje šole skupaj ustvarjali določene stvari, ali pa so to bili neki krožki, ki so mi dali dodatna znanja. V osnovni šoli je to bil naravoslovni krožek, kjer smo hodili okoli, iskali minerale in fosile. Zaradi tega sem videl konce Slovenije, ki jih sicer ne bi. V gimnaziji me je pritegnil novinarski krožek. Zdi se mi, da se bolj spominjam stvari, ki so bile poleg pouka."

V enem od intervjujev ste rekli, da ste kot učenec bili len piflar.

"Hahaha, ja. Večina stvari me je zelo zanimala. Nisem pa imel tistega 'zicledra', da bi doma ponavljal snov. Ni se mi ljubilo učiti, zato sem v šoli bolj zbrano poslušal, da sem si čim več zapomnil. Srečo sem imel, da so mi šle stvari hitro v glavo in da so tam ostale toliko časa, kolikor je bilo potrebno."

Kako kot starš gledate na slovenski šolski sistem?

"Šolski sistem je prilagojen povprečnemu otroku. Se pravi, da se čim več otrok pripelje skozi. Obstaja tesanje, da se gre v določene okvire, ampak se mi zdi, da so prava zakladnica šolskega sistema učiteljice in učitelji, ki imajo voljo, željo in znanje, da se z otroki ukvarjajo tudi individualno. Kar je seveda v razredih, kjer je veliko otrok, zelo težko. Sam imam srečo, da moj sin obiskuje podružnično šolo, kjer so oddelki dokaj majhni. Tukaj vidim, da je v manjših oddelkih prednost, saj se lahko učitelji toliko bolj posvetijo posameznikom. Znanje je treba dati, koliko je časa za vsakega posameznika, pa je drugo vprašanje, ki pa mislim, da je bolj sistemske narave."

Kako mlade pritegniti k branju?

"Berejo veliko, morda toliko kot še nikoli. Je pa vprašanje, kaj berejo. In kje. Predvsem na zaslonih. Moramo jih prepričati oziroma jim ponuditi branje, ki bo jezikovno neoporečno, že zaradi tega, da se navzamejo jezikovnih pravil in norm, da bodo lahko kasneje v družbi nemoteno funkcionirali. Zdi se mi, da je večina programa, tudi ko gledam berila, zelo sodobno usmerjenega. Poleg klasik so tudi sodobni teksti. Tu je zelo dobrodošla bralna značka, ki spodbuja branje. Želimo, da otroci berejo kakovostno in jim ponudimo predloge, knjige pa lahko izberejo tudi sami. Bistvo je, da otrok sam prebere delo, nato pa se z mentorico ali mentorjem o prebranem pogovori. Fino je, če otroke že od začetka navajamo na branje. Bodisi z domačim, skupnim branjem s starši. Tudi ko otroci že sami berejo, je dobro, da se skupno branje ne opušča. Je pa res, da se nekateri razvijejo v bralce, nekateri pa ne. Osebnost pri tem igra veliko vlogo. Ko gostujem po šolah, vedno povem, da za vsakogar obstajajo knjige. Za vsako zanimanje, za vse interese obstajajo knjige. Najboljša stvar, ki jo lahko otroci storijo, je, da gredo v knjižnico in knjižničarki povejo, kaj jih zanima, in potem rečejo 'Gospa knjižničarka, presenetite me.' Ne sme jih biti strah in morajo povedati, kaj jih zanima. Četudi so učenci, gre za raznolike osebnosti, ki jih zanimajo specifične stvari. Če otroku ponudiš snov za branje, ki ga zanima, je jasno, da bo hitreje posegel po tem. S tem se zaseje seme branja, da otroci kasneje začnejo posegati še po drugi literaturi. Sicer pa tudi, če ostanejo pri svojih tematikah, ni s tem nič narobe. Važno je, da berejo in ohranjajo stik z jezikom in s pisano besedo."

Naj se še vrneva k bralni znački. Kako zelo pomembna je?

"Gre predvsem za spodbujanje izvenkurikuralnega branja. Ne gre za obvezno šolsko branje, kjer se mora slediti učnemu načrtu, temveč za branje knjig, ki učence zanimajo in so jim bližje kot obvezno branje. Pomembno je tudi, da dobijo možnost pogovora o prebranem, saj se jih tudi s tem navaja na kritično branje in brskanje po besedilu. Po drugi strani bralna značka daje mladim možnost, da spoznajo avtorje knjig, ki jih berejo. Prav ta srečanja z ustvarjalci lahko mlade še dodatno nagnejo k branju. Nekatere šole se za to odločijo na koncu šolskega leta kot nagrado za opravljeno bralno značko, druge pa na začetku kot motivacijo. Meni je ljubše, da pridem na šolo, kjer so tudi tisti, ki še niso opravljali bralne značke, in jih skušam prepričati, naj jo."

Kakšen se vam zdi izbor literature za obvezno oziroma domače branje?

"Moram priznati, da razen tega, kar sem sproti spremljal pri svojem otroku, ne vem čisto točno, kaj vse je na teh seznamih. Se mi pa zdi, da gre za mešanico klasičnih in sodobnih del. Ampak pri domačem branju, ki je del pouka, mora ostati del kanonskih stvari, saj je namen, da se otrokom predstavi, kaj se je dogajalo v literaturi. Seveda pa je pomembno, da je vse starostno prilagojeno. Večkrat sedemletniki berejo dela, v katerih nastopajo sedemletniki, pa morda to zmeraj ni ravno za njih. Pa tudi Cankar je tak avtor, ki ga mogoče prehitro ponujamo mladim, kar je škoda, saj je Cankar genialen, moraš pa zanj imeti dobro razvit bralni aparat, da ga lahko doumeš in v njem uživaš."

Vaše sporočilo za vse, ki vstopajo v novo šolsko leto?

"Še deset mesecev pa počitnice, hahaha. Ne, mladi naj predvsem izkoristijo svoj prosti čas. Saj se jim bo zdelo, da je šola zahtevna in da je prostega časa malo, ampak naj ga izkoristijo tako, da vsrkavajo stvari, ki so jim všeč. Naj izrazijo tisto, kar se jim mota po glavi. Šole poleg rednega pouka s krožki in raznimi aktivnostmi dajo veliko možnosti za pomoč pri iskanju tega izražanja. Mladi, dajte to izkoristiti, ker vam bo nekoč prišlo prav. Tudi zaradi druženja in interakcije z vrstniki."