Nobena učna strategija ne pomaga, če nismo samodisciplinirani. Kaj je osnovni nasvet za uspešno učenje?

Kakšne so izkušnje strokovnjakov, ki se poklicno ukvarjajo s pomočjo šolarjem pri tehnikah in strategijah učenja? Učenci na območju Maribora se lahko, poleg svetovalnih delavcev in učiteljev na svoji šoli, po pomoč obrnejo tudi na Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor. Pedagog Aljaž Tulimirović na centru med drugim vodi delavnice Učimo se učiti.

"V osnovni šoli po navadi gre (do neke točke) brez večjih problemov, po navadi vsi 'berejo, dokler ne znajo', zakaj znajo, pa ne vedo. Šolska snov še ni preobsežna za memoriranje, tako da se z večjimi učnimi težavami povprečni učenci soočajo šele relativno pozno (seveda to ne velja za vse učence in ne pri vseh predmetih). Težave nastanejo šele, ko sam spomin (spomniti se, kaj smo prejšnjo uro obravnavali) ni več zadosti in je treba znati obnoviti večje količine snovi, ali pa pri predmetih, kjer so problemi kompleksnejši (tuji jeziki, matematika, fizika ...). Največje težave se seveda nakažejo relativno pozno, mogoče je najbolj opazno to v zadnjih dveh, treh razredih osnovne šole in ob prehodu v prvi letnik srednje šole, kjer se dijaki že soočijo s kompleksnejšimi izzivi, večjo količino učne snovi in velikimi neuspehi. Seveda govorim o splošni populaciji - učenci s specifičnimi učnimi in drugimi težavami doživijo neuspehe bistveno prej, celo že ob všolanju in v prvih šolskih letih," pojasnjuje Aljaž Tulimirović.

Tehnike in strategije je treba vaditi

"Temeljne veščine, ki so nujne za uspeh, so fluidno branje in razumevanje prebranega, sposobnost delanja lastnih (jasnih, preglednih in izčrpnih) zapiskov, strategije branja daljših tekstov in učenja teh, načrtovanje časa za učenje skozi vse leto, seveda je treba znati poiskati informacije (knjižnica, splet) in pa prebroditi neuspehe, težave in se iz njih učiti. Takih 'trikov', tehnik je kar nekaj, večina je že znanih in starih, vendar vedno znova ugotavljamo, da je samo vedenje o učenju (kako se učiti) premalo; tehnike in posebno strategije, ki jih prirediš 'na svojo mero', je treba vaditi. In to traja. Seveda nič ne gre brez trme in sprotnega dela. Ena izmed temeljnih odlik uspešnega učenca je tudi sposobnost postavljanja lastnih ciljev (kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih), načrtovanja učne poti, vzdrževanja motivacije za delo, samoiniciativnosti in odpornosti na neuspehe ter da zna poiskati tudi pomoč (dovolj hitro), če naleti na problem." Zanimanje za delavnice je po besedah Tulimirovića zadnja leta konstantno prisotno, sploh srednje šole po njegovih izkušnjah ugotavljajo, da so dijaki na tem področju šibki, še posebno zadnji dve "koronski" generaciji lanskih 8. oziroma 9. razredov, ki so sedaj v začetku srednje šole.

Tulimirović pri tem pripomni, da v svetovalnem centru obravnavajo otroke in mladostnike, ki so po navadi občutno šibkejši na učnem področju, zato je njegov "vzorec" precej specifičen in morda ni reprezentativen za vso populacijo otrok.

Učenci lahko pomoč oziroma znanje o učenju dobijo tudi pri kateri od zasebnih organizacij s tega področja. Pogovarjali smo se z Blažem Povšetom, profesorjem specialne in rehabilitacijske pedagogike, direktorjem centra Motus iz Ljubljane. Povše je avtor spletnega tečaja Učenje skozi oči nevroznanosti, 60+ strategij za uspešno učenje.

"V Centru Motus se ciljno ukvarjamo s prepoznavanjem vzroka učnih težav pri posamezniku. Učnih težave nastanejo zaradi različnih razlogov – če izpustimo prisotnost specifičnih učnih težav (težave, ki so fiziološko pogojene in s katerimi se pri nas primarno ukvarjamo) in pogledamo celostno na celotno populacijo učencev, bi lahko rekli, da so težave pri učenju pogosto posledica nepravilnega učenja (nepoznavanje različnih učnih strategij, šibko časovno načrtovanje), večkrat tudi v kombinaciji z nizko motivacijo za šolsko delo," pojasni Povše.

Kaj je osnovni nasvet učencem za uspešno učenje? "Pri odgovoru na to vprašanje lahko izhajamo iz najpogostejših napak. Prva stvar, ki bi jo izpostavil, je zagotovo načrtovanje procesa učenja – to pomeni, da ima učenec ob začetku šolskega leta zastavljene cilje, ki bi jih rad med letom dosegel. Seveda nam cilji ne pomenijo nič, če nimamo načrtovane poti, kako jih doseči - to pomeni, da ima učenec sproti načrtovano, kako se bo učil, kdaj se bo učil, zakaj se bo učil in podobno. Učenje naj ne bo kampanjsko, temveč sprotno. Učna snov bo z rednim prebiranjem in ponavljanjem veliko bolj utrjena in med seboj vsebinsko povezana. To je koncept, imenovan časovno razmaknjeno ponavljanje. Ko se vedno znova srečujemo z istimi informacijami, si jih bolje zapomnimo. Podatke začnemo pozabljati, ko jih srečujemo vedno manj. To ne pomeni, da je treba vsakodnevno prebirati celotno študijsko snov – prvič si je treba snov prebrati nekaj ur po prvem slišanju, nato pa lahko čez en dan, nato čez en teden ipd. Iz tega sledi, da je načrtovanje časa eden izmed ključnih elementov kvalitetnega učenja."

Pomemben del pri učenju je tudi spanec

Pri strategijah učenja je po besedah Povšeta pomembno predvsem to, da učenci snovi ne obravnavajo le s prebiranjem, temveč v učenje vključijo več različnih strategij - različne tehnike označevanja pomembnih podatkov, memoriranja podatkov, strategije ponavljanja, pravilno uporabo odmorov in podobno. "Pomemben del pri učenju je tudi spanec - spanje obnovi sposobnost možganov za učenje in naredi prostor za nove spomine. Torej ima pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, kar je bistveno za učenje novih informacij." Povše izpostavi zmožnost učenčeve samokontrole in samodiscipline. "Nobena učna strategija ne pomaga, če nismo samodisciplinirani. Večkrat se je enostavno treba prepričati ter sesti in se pričeti učiti. Načeloma se ta zmožnost tudi pričakuje od nekoga, ki je prišel na fakulteto in želi biti v življenju uspešen."

Na vprašanje, kakšno je zanimanje za izobraževanje na področju tehnik učenja in koliko so stari učenci, ki jih najbolj zanimajo ta znanja, Povše odgovarja, da v centru Motus delavnice Učenje učenja izvajajo celotno šolsko leto. "Najbolj smiselna je vključitev v prvi polovici šolskega leta, saj se spomladi količina šolskih obveznosti poveča, hkrati pa je smiselno, da otrok spozna strategije in jih prične v svoje učenje vnašati postopoma. Glede na samo vsebino delavnic svetujemo vključitev otrok od 5. oziroma 6. razreda dalje."