Janša napadel evropskega komisarja Lenarčiča in generalnega tožilca Šketo: To meji na državni udar

Premier Janez Janša je v državnem zboru predzadnjič v tem mandatu odgovarjal na vprašanja poslancev. Janja Sluga (NeP) mu je zastavila vprašanje glede vladnega stališča do novele zakona o nalezljivih boleznih, ki jo bodo poslanci obravnavali v četrtek. Novelo so v sodelovanju s pravniki pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa so jo vložili nepovezani poslanci. Naklonjenost noveli so izrazili v opozicijskih SD, LMŠ, Levici in SAB, ne pa tudi v koaliciji in drugih opozicijskih strankah. Sluga je predsednika vlade vprašala, ali bodo v koaliciji podprli novelo, ki bi odpravila neskladnost zakona z ustavo, potem ko je julija lani v državnem zboru padla novela zakona o nalezljivih boleznih.

Janša: S tem zakonom se pristojnim preprečuje, da bi ukrepali

Janša je nepovezani poslanki odgovoril, da je bila pravna podlaga zakona o nalezljivih boleznih nadgrajena z vsakim od desetih protikoronskih paketov, ki jih je sprejel državni zbor. Priznal je, da je ustavno sodišče nekaj aktov razveljavilo, a dodal, da gre za minorno število. Ko gre za predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, je Janša dejal, da naj bi zakon pripravila civilna družba, v resnici pa da gre za politični podaljšek opozicije: "Ta zakon je v nasprotju z ustavo in načelom delitve oblasti, je v nasprotju s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in je popolnoma neoperativen. Na podlagi tega zakona se ne da spopadati z nobeno epidemijo." Sluga je med drugim spomnila, da bi z zakonom omejili vladno upravljanje epidemije z odloki, a je Janša vztrajal, da zakon ne bi preprečil širjenja nalezljivih bolezni, ampak bi jih celo pomagal širiti.

"S tem zakonom se pristojnim preprečuje, da bi pravočasno ukrepali. To je zakon za ogrožanje zdravja ljudi v Sloveniji," je dejal Janša in ponovil, da je bil zakon o nalezljivih boleznih dopolnjen z večino od do zdaj sprejetih protikoronskih paketov. "Ta zakon ni rešitev, ta zakon je nadaljevanje politike, ki jo vodite vi in večina ostale opozicije. Ta politika se glasi, čim slabše, tem boljše za nas, ne glede na to, kako težje bo ukrepanje vlade in pristojnih institucij v spopadu z epidemijo ter koliko bo bolnih in mrtvih. To je zelo zavržno," je levo opozicijo kritiziral Janša. Sluga je premierju na drugi strani očitala, da laže in poudarila, da zakon ne bi dovolil vladi, da ukrepe za zajezitev epidemije sprejema v nasprotju s stališči zdravstvene stroke.

Šketa označil premierjeve izjave za neresnične

Zmago Jelinčič (SNS) je Janši zastavil vprašanje, kakšno je dejansko stanje v državi glede na "vztrajne ponavljajoče se novice o slabem stanju slovenskega gospodarstva, politično negativnem odnosu evropskih držav do Slovenije glede neupoštevanja prava in pravic nekaterih, ter na splošno slabega stanja v državi na vseh področjih". Premier je izpostavil, da je Slovenija na lestvici britanskega tednika The Economist med najbolj razvitimi članicami OECD dosegla drugo mesto po uspešnosti v odzivu na pandemijo. Po njegovih besedah se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev v času pandemije povečal za deset odstotkov, kar da se ni zgodilo v nobenem primerljivem obdobju pred epidemijo. Ob tem je dodal, da se je Slovenija v času pandemije zadolžila za 20 odstotkov manj od povprečja v evroobmočju. "Če bi očitki o predvolilnih bonbončkih držali, bi pomenilo, da si je sedanja vladna koalicija izmislila pandemijo in podražitve energentov na svetovnih trgih," je kritike na račun vlade komentiral Janša.

Poslanca SNS je zanimalo tudi, kako Janša komentira krnjenje ugleda Slovenije v EU, pri katerem naj bi sodelovala generalni državni tožilec Drago Šketa in evropski komisar Janez Lenarčič, ter napoved, da v družbo Sava Turizem, ki upravlja s hoteli v turističnih središčih, vstopa madžarski sklad Diofa. Janša je dejal, da aktualna vlada nima nič s prodajo Sava Turizma, saj da je ena od prejšnjih vlad to družbo prodala luksemburškemu skladu York, ki svoj delež v podjetju zdaj ponuja madžarskemu skladu: "Neverjetno je, kako tisti, ki so prodali marsikaj, od bank in turističnih kapacitet do modrih čipov slovenskega gospodarstva tujcem, zdaj kažejo na to vlado." Prizadevanja, da se Sloveniji zamrzne oziroma pogojuje evropska sredstva s spoštovanjem vladavine prava, pa je Janša označil za zavržno dejanje. Šketi je očital, da naj bi v Bruselj poslal pismo, v katerem naj bi ta zahteval pogojevanje izplačila evropskega denarja, in dejal, da to "meji na državni udar". Lenarčiču pa je očital, da je bil že lani poleti med tistimi člani Evropske komisije, ki so pogojevali izplačilo evropskih sredstev Sloveniji. Lenarčič je to v preteklosti že večkrat zanikal. "Kategorično zanikam današnje izjave predsednika vlade v parlamentu, katerih vsebina je neresnična," pa se je na Janševe besede danes odzval Šketa. Evropski glavni tožilki Lauri Kövesi je pismo poslal na njeno prošnjo ter jo seznanil z vsemi ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva. Vsa dejstva, okoliščine in stališča, s katerimi jo je seznanil, so bila v preteklosti že predstavljena v javnosti, je pojasnil Šketa in dodal, da nikoli ni nikomur niti pisno niti ustno predlagal, naj ukrepa zoper Slovenijo.

Poslanci umaknili predlog sporne dopolnitve kazenskega zakonika

Poslanci so ob začetku seje podprli zahtevo opozicijskih SD, LMŠ, SD in Levice, da se z dnevnega reda redne seje državnega zbora umakne sporen predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki so ga pripravili v SNS. Omenjeni predlog je razburil javnost, ker je predvideval skrajšanje rokov za pregon kaznivih dejanj, s čimer bi v vodo padlo več tisoč predkazenskih postopkov s področja gospodarskega kriminala, korupcije in drugih kriminalnih dejanj. "Gre za posmeh pravni državi in demokraciji, gre za posmeh poslancev, ki podpirajo vlado Janeza Janše in so omogočili, da na tej seji obravnavamo možnost vsesplošne abolicije vladajočih in njihovih prijateljev," je poudaril vodja poslancev LMŠ Brane Golubović in spomnil, da so Jelinčičevemu zakonu na seji odbora za pravosodje zeleno luč prižgali koalicijski poslanci. Če bi bil zakon sprejet, bi po besedah Golubovića brez epiloga ostali primeri, kot so nabava zaščitne opreme, TEŠ 6, kazenski postopek pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča in zadeva Trenta, v kateri se še vedno zagovarja Janša.

"Dejstvo je, da tožilci vlečejo postopke, v določenih primerih tudi 17 let ne pride do zaključka nekega primera. Pri nas tožilec ni sposoben v tem času spisati določenega obtožnega predloga, sodišče pa tistega obtožiti ali pa oprostiti," je predlog SNS zagovarjal Jelinčič. Ob tem je dodal, da se večina prič ne spominja dogodkov izpred 17 let: "Namen je dosežen. V tem primeru lahko tožilci po svoji politični preferenci odločajo, kdo je kriv in kdo ni kriv. Temu smo se poskušali izogniti z vložitvijo tega zakona." Proti predlogu SNS sta se izrekli stroka in zakonodajno-pravna služba državnega zbora, v Inštitutu 8. marec pa so v primeru potrditve predloga napovedovali referendum. Državni zbor točko z dnevnega reda umaknil s 46 glasovi za in 31 proti. V okviru potrjevanja dnevnega reda januarske seje pa so poslanci na pobudo poslanske skupine SDS, NSi in Konkretno dnevni red razširil s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma z Organizacijo za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR) o upravljanju programa Boxer. Nadaljevanje ratifikacije sporazuma z OCCAR je mogoče po tem, ko pobuda Levice za razpis posvetovalnega referenduma o ratifikaciji sporazuma prejšnji teden v državnem zboru ni dobila zadostne podpore, piše STA.