Predsednik vlade Janez Janša s soprogo Urško Bačovnik Janša na državni proslavi za 8. februar.
Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici za kulturni praznik najprej zapisal, da je "kultura oblikovala našo identiteto in nas ohranjala kot narod na tem prepišnem delu Evrope skozi stoletja". Po njegovi oceni aktualna vlada kulturi namenja posebno pozornost, ki ni merjena v besedah, ampak v dejanjih in številkah: "Čeprav vem, da bodo tudi tokrat glasni zvočniki tistih, ki na kulturo gledajo skozi demagogijo in subjektivne občutke, se dejstev, podkrepljenih s številkami, ne da preglasiti. Številke govorijo, da Slovenija namenja kulturi nadpovprečen delež bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča na visoko mesto v primerjavi z drugimi evropskimi državami."
V letu 2021 je bil za kulturo zagotovljen rekorden proračun v zgodovini samostojne Slovenije v višini 238 milijonov evrov, nadaljuje Janša. To je kar za četrtino več od proračuna, ki ga je za kulturo za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada. Povečale so se investicije v javno kulturno infrastrukturo, sredstva za založništvo, knjižno in filmsko dejavnost, sredstva s področja ustvarjalnosti, povečala pa so se tudi sredstva za delovne štipendije in samozaposlene. Tudi v okviru protikoronskih paketov so bili sprejeti številni interventni ukrepi za pomoč ustvarjalcem na področju kulture.
Vlada je v tem mandatu sprejela tudi ključni strateški dokument na področju kulture, ki ga ni bilo od leta 2018. Poslanstvo resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029 je uveljavitev slovenske kulture kot tistega družbenega dejavnika, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenstva tako doma kot v tujini. Sprejet je bil tudi zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki do leta 2027 predvideva dodatnih 122,6 milijonov evrov v proračunu pristojnega ministrstva. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je kultura pridobila še dodatnih 86,9 milijonov evrov, kar znaša 4,8 odstotkov vseh nepovratnih sredstev načrta.
Gantar: Pahor naj kot velika avtoriteta da pobudo za novo slovensko enciklopedijo
Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači sprejel Prešernove nagrajence.
"Slovenci kot narod in kot nacija smo se formirali in ohranjali skozi stoletja zahvaljujoč besedi. Kultura je bila in ostaja steber naše istovetnosti, naše domovine in države," je poudaril. Spomnil je, da se je v predsedniški palači pred epidemijo na kulturni praznik gnetlo obiskovalcev, čutilo pa se je radostno vzdušje. "Za hipec smo Slovenci pozabili, da imamo vsak svoje mnenje o vsaki stvari in da se sem in tja tudi zelo razhajamo, čeprav nič kaj posebej drugače, kot se razhajajo vsi narodi in vse države."
Pred parlamentarnimi volitvami, ki jih bo uradno razpisal prav dan po prazniku, je svoj nagovor sklenil s pozivom k spoštljivi besedi, ki je po njegovi oceni kljub razlikam v mnenju lahko izrečena na način, da varuje dostojanstvo tistega, ki mu je namenjena. "Če bomo z besedo pazili drug na drugega, se nam ni treba bati razlik, ki bodo med nami. Prav gotovo bomo ob razlikah našli tudi tisoč in več stvari, ki nas bodo povezale kot skupnost." tako Pahor.
Sprejema so se udeležili dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Kajetan Gantar, nagrajenci Prešernovega sklada Špela Čadež, Damijan Močnik, Anja Štefan in Andreja Zakonjšek Krt, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič in minister za kulturo Vasko Simoniti.
Gantar je v svojem nagovoru izrazil upanje, da bodo nasledniki predsednika, ki se mu izteka drugi mandat, ohranili sedanjo obliko praznovanja kulturnega praznika skupaj s polaganjem venca pred Prešernovim spomenikom. Pred odhodom s položaja pa je Pahorju predlagal, da bi "kot velika avtoriteta" in kot človek, ki stremi k sožitju, dal pobudo, da slovenska javnost pristopi k oblikovanju nove slovenske enciklopedije. "Za eno tako enciklopedijo mora stati močna in povezovalna osebnost," je dejal Gantar in dodal, da je obstoječo enciklopedijo, ki je nastajala 50 let, presegel čas.
Premier je naštel še projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine, ki so zaživeli v zadnjem letu. Med drugim je bila podpisana pogodba za sofinanciranje projekta Center Rotovž v Mariboru. Izpeljani so bili postopki, vključno z razpisom, za začetek rekonstrukcije in obnove stavbe, v kateri bodo zagotovljeni novi prostori za Arhiv Republike Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve. Po več kot 50 letih se je v Slovenijo vrnilo 13 slovenskih celovečernih filmov, ki so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predani v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu.
"Kultura nas od nekdaj tudi spominja, da smo kot narod močni in uspešni le povezani in enotni. Živimo namreč v času, ki je poseben. V času, ki od nas vseh zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa vztrajnosti, da vedno znova iščemo pot, kako naprej. Ne samo zaradi epidemije, ali pa prav zaradi nje, bi morali v vsem, kar določa naš vsakdan, iskati več enotnega duha. Več tega, kar nas združuje in ne ločuje. Kultura nas povezuje v prostranih obzorjih duha in širini slovenstva," je še zapisal predsednik vlade.
