Ena temeljnih svoboščin Evropske unije je prost pretok oseb med državami članicami. Vendar pa evropska integracija in odprte meje ne koristijo zgolj delavcem, poslovnežem in turistom. Odprava mejnih kontrol in carinskih postopkov je žal olajšala delo tudi mednarodnemu kriminalu. Dejavnost organiziranega kriminala, terorističnih skupin in pedofilskih mrež se danes praviloma ne konča na teritoriju posamezne države, še posebej če gre za manjšo tranzitno državo, kot je Slovenija.
Kazenski pregon mednarodnega kriminala je povezan z raznimi izzivi – ne zgolj na policijsko-operativni ravni, temveč tudi v smislu pravnih izzivov. Zamislimo si, da želi slovenski državni tožilec pridobiti dokazno gradivo, ki se nahaja v Belgiji. Belgijske organe lahko sicer Slovenija prijazno zaprosi za pomoč. Vendar pa bi lahko Belgija ob odsotnosti ustreznih sporazumov takšno pomoč pri pridobivanju dokaznega gradiva tudi zavrnila. Pa tudi če bi bila pripravljena pomagati je malo verjetno, da bi pri pridobivanju dokazov tamkajšnji organi upoštevali specifike in potrebe slovenskega kazenskega postopka. Zato bi takšnemu dokaznemu gradivo grozilo, da bi ga bilo treba v Sloveniji izločiti.
Za učinkovitejše pridobivanje in izmenjavo dokaznega gradiva so organi Evropske unije leta 2014 sprejeli Direktivo o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Evropski preiskovalni nalog omogoča neposredno sodelovanje pravosodnih organov pri čezmejnem pridobivanju dokazov – brez vpletanja politike in na trdni pravni podlagi. Onemogoča arbitrarno zavrnitev čezmejnega sodelovanja pri pridobivanju dokazov, za katerega zaprosijo države članice EU.
"Tudi zasnova formularja za posredovanje evropskega preiskovalnega naloga pri državnih tožilcih in drugih strokovnjakih iz prakse odpira veliko vprašanj, obstaja veliko prostora za izboljšave"
Direktiva je mednarodno sodelovanje zato brez dvoma okrepila, postopke pridobivanja dokazov iz tujine pa pospešila. Vendar pa novi pravni instrumenti ter njihova uporaba v praksi navadno odpirata sveža vprašanja. Iskanje odgovorov na takšne nove izzive je bila naloga mednarodne skupine raziskovalcev, ki je pod vodstvom izrednega profesorja dr. Mihe Šepca iz Univerze v Mariboru pridobila sofinanciranje EU za raziskovanje evropskega preiskovalnega naloga.
"Gre sicer za koristen instrument, ki pa je daleč od popolnega, še posebej iz vidika varstva pravic obrambe," komentira dr. Miha Šepec, predstojnik Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti. "Tudi zasnova formularja za posredovanje evropskega preiskovalnega naloga pri državnih tožilcih in drugih strokovnjakih iz prakse odpira veliko vprašanj, obstaja veliko prostora za izboljšave."
Raziskovalci Univerze v Mariboru so se pri raziskovanju povezali s šestimi uglednimi raziskovalnimi inštitucijami: Univerzo v Göttingenu, Univerzo v Gradcu, Univerzo v Torinu, Univerzo v Zagrebu, Universidade Portucalense iz Porta ter Institutom Jožef Stefan. "Koordinacija mednarodne ekipe je bila še posebej zahtevna zaradi ukrepov za zajezitev širjenja pandemije," razloži Jan Stajnko, asistent na Katedri za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru. "Odpovedovali smo mednarodne sestanke, prilagajali smo raziskovalno metodologijo, mednarodno konferenco smo namesto v Mariboru izvedli na spletu."
Ne glede na to mednarodna ekipa raziskovalni projekt, ki se zaključuje konec januarja 2022, šteje za uspeh. Pravočasno so namreč zbrali dobre prakse uporabe evropskega preiskovalnega naloga in na podlagi teh izdelali smernice za strokovnjake v šestih jezikih. Tik pred izidom je tudi raziskovalna monografija, ki jo bodo izdali pri ugledni nemški založbi.
"Sodelovanje in koordinacija velikih raziskovalnih evropskih projektov je zelo koristno tako za Univerzo v Mariboru kot tudi širše za mesto Maribor," še pojasni Stajnko. "Pomembno je mednarodno raziskovanje in navezovanje novih stikov, sofinanciranje EU pa omogoča vlaganja v raziskovalno infrastrukturo ter vključevanje naših študentov v raziskovalno delo. Predvsem organizacija mednarodnih sestankov in dogodkov pa v Maribor pritegne strokovnjake iz tujine, ki se kasneje radi vrnejo kot turisti."
