KGZS poudarja, da se hrana ne draži zaradi kmetov. "Nastali položaj želijo nekateri izkoristiti tudi za nepošteno ustvarjanje dobičkov"

STA, A.L.
24.11.2021 09:13

V zadnjem obdobju se zvišujejo cene mnogih dobrin, med njimi tudi hrane. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ob tem poudarja, da se hrana ne draži zaradi kmetov. "Nastali položaj namreč želijo nekateri v prehranski verigi izkoristiti tudi za nepošteno ustvarjanje dobičkov," so poudarili v sporočilu za javnost.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Fotografija je simbolična in je nastala pred epidemijo.

Igor Napast

Predsednik KGZS Roman Žveglič je ob izpostavil eno od izjav v preteklih dneh v povezavi s podražitvami hrane, da je cena govedine v nekaj tednih zrasla do 40 odstotkov in da se mesnopredelovalna industrija s kmeti nima kaj pogajati, saj da kmetje postavljajo ceno. Žveglič se s tem ne strinja in meni, da gre lahko za špekulacijo.

"V zadnjih tednih zagotovo ne moremo govoriti o takšnih povečanjih odkupnih cen in te tudi ne sledijo povečanju cen vhodnih surovin. Cene so se od poletja povečale predvsem na račun višjih odkupnih cen govejega mesa v sosednjih državah, ki v veliki meri oblikujejo cene na slovenskem trgu. Dodajam, da gre pri povečanju odkupnih cen v zadnjih nekaj tednih za okrog 10 odstotkov, nikakor pa ne do 40 odstotkov," je dejal Žveglič.

V KGZS sicer ugotavljajo, da se je trenutno zaradi povečanega povpraševanja resda nekoliko izboljšal pogajalski položaj kmetov, še zdaleč pa "ne moremo trditi, da to velja na dolgi rok".

Kmetje nimajo vpliva na prodajne cene v trgovskih verigah

Vhodni stroški se tako kot se za trgovino in živilsko-predelovalno industrijo izrazito povečujejo tudi za kmete. Poleg dviga cen goriv, storitev, energije, embalaže je za kmete neugoden tudi skok cen semen, gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Slednja so se podražila za 22 odstotkov, gnojila za 24 odstotkov, semena pa v povprečju za 39 odstotkov, v zadnjih mesecih se je za več kot tretjino podražila tudi krma.

"Ker je pretežni del slovenskega kmetijstva zaradi naravnih danosti vezan na živinorejo, je položaj še toliko bolj zaskrbljujoč. Kmetijstvo, znotraj njega pa še posebej izrazito živinoreja, je panoga, kjer ni možno prenehati z dejavnostjo in jo po kratkem času spet vzpostaviti in se tako odzvati na spremembe vhodnih stroškov," so poudarili.

Zaradi razmerij moči v verigi od njive do mize kmetje po pojasnilih KGZS nimajo vpliva na prodajne cene v trgovskih verigah in na porazdelitev prihodkov v verigi oskrbe s hrano.

Zbornica je sicer že večkrat načela to temo in pozvala druge člene v prehranski verigi za bolj pravično porazdelitev tako prihodkov kot odhodkov, a doslej za to ni bilo posluha. "Niti pogodbe niso jamstvo za pridelovalce, da bodo lahko povišane stroške pravočasno vključili v svoje cene," so izpostavili.

KGZS glede na trenutne razmere poziva varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, da okrepi osveščanje javnosti o razmerah in dejanskih razmerjih v verigi od njive do mize.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta