Višje plače v domovih za starejše se bodo poznale tudi na položnicah. Bi morala denar zagotoviti vlada?

Več kot 35.000 zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu bo predvidoma že za december prejelo višjo plačo. Tak dogovor so v sredo podpisali ministra Janez Poklukar in Janez Cigler Kralj ter predsednici obeh reprezentativnih sindikatov. Višje plače so predvidene za več kot 200 delovnih mest v teh dveh dejavnostih. Finančne posledice sklenjenega sporazuma v zdravstvu ocenjujejo na 85 milijonov evrov, kar bo morala v celoti kriti zdravstvena blagajna, na področju socialnega varstva pa na 37 milijonov evrov. To pa se bo poznalo tudi pri položnicah stanovalcev domov.

Razlike med medicinskimi sestrami

Odstotek povišanja plač bo različen glede na delovna mesta, za največ se bodo povišale plače medicinskih sester v bolnišnični dejavnosti, in sicer od tri do šest plačnih razredov. V socialnem varstvu bo povišanje znašalo štiri plačne razrede. Višje plače bodo dobili tudi zaposleni v domovih za starejše, varstveno-delovnih centrih, centrih za socialno delo in zaposleni za pomoč na domu. "Na delovnih mestih, kjer zaposleni izvajajo osnovno in socialno oskrbo, se bodo plače povišale od enega do štiri plačne razrede, pri večini teh delovnih mest se bo plača povečala za tri do štiri plačne razrede," so pojasnili na ministrstvu za delo. In katera so ta delovna mesta v domovih za starejše? Strežnice, kuharji, perice, natakarji, šivilje, vzdrževalci, nadalje socialni delavci, psihologi, oskrbovalke, varuhinje, vozniki oseb s posebnimi potrebami, delovni inštruktorji, animatorji. Zdravstvenim delavcem v domovih, torej bolničarjem ter srednjim in diplomiranim medicinskim sestram, bodo plače zvišali za štiri plačne razrede. Na posameznih delovnih mestih strokovnih delavcev v centrih za socialno delo in DSO pa se bodo plače povečale le za dva plačna razreda.

Za največ, za tri do šest plačnih razredov oziroma od 12 do 24 odstotkov, bodo višje plače medicinskih sester v bolnišnicah, v socialnem varstvu pa za tri do štiri plačne razrede oziroma od 12 do 16 odstotkov, predvsem za bolničarje, medicinske sestre, socialne oskrbovalke in varuhinje. Čeprav so direktorji domov že dlje časa opozarjali, da je plače zaposlenim v domovih, predvsem bolničarjem in medicinskim sestram, treba zvišati, in to podpirajo, so vendarle neprijetno presenečeni, da bo zdravstveni kader v domovih deležen manjšega zvišanja kot v bolnišnicah.

Ne bo šlo brez podražitve oskrbe v domovih

"Nižje vrednotenje medicinske sestre, ki dela v domu starejših, v primerjavi z medicinsko sestro v bolnišnici, če izvzamem delo v intenzivni negi, ni razumljivo," pravi Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec v Mariboru. In doda: "Bojim se, da bodo zaradi tega medicinske sestre iz domov začele odhajati v bolnišnice. Imeli smo že primer, ko je to storila naša zaposlena in povedala, da je delo v bolnišnici zanjo veliko lažje. Po novem pa bo še bolje plačano. Podobna zgodba je bila z dodatki v času epidemije. V zdravstvu so bili neprimerljivo višji od tistih, ki so jih dobivali zaposleni v domovih za starejše. Osebno menim, da se tudi s tem kaže odnos do starejših." Sicer pa bodo višje plače le za nekatere, čeprav za skoraj 80 odstotkov zaposlenih v domovih, prinesle nove težave. Ne le, da se bodo porušila dosedanja plačna razmerja in bodo prizadeti tisti, ki zvišanj ne bodo deležni, pomenila bodo tudi višje stroške in posledično višje zneske na položnicah za oskrbovance. "Pri sedanjem sistemu je pač tako, da za plače zdravstvenega osebja v domovih denar zagotavlja zavod za zdravstveno zavarovanje, če pa se zvišajo plače drugih zaposlenih, se del teh stroškov pokrije z višjimi oskrbninami," pojasni Slavič.

Na vprašanje, kdo bo zagotovil denar za zvišanje plač in koliko več ga bo potrebno, so na ministrstvu za delo odgovorili takole: "Predvidene finančne posledice podpisanega dogovora med vlado in reprezentativnimi sindikati so za področje socialnega varstva ocenjene na 37 milijonov evrov iz naslova povečanja mase plač zaposlenih. Od tega se bo predvidoma 4 milijone evrov zagotovilo iz državnega proračuna, 17,4 milijona evrov iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), preostanek dviga mase plač pa predstavlja znesek, ki vpliva na dvig cen storitev institucionalnega varstva, ki se bodo zaradi višjih stroškov dela povečali v povprečju za 5,6 odstotka." Torej po decembrskem zvišanju plač zaposlenih v domovih lahko stanovalci pričakujejo, da bodo za domsko oskrbo v povprečju plačevali za 5,6 odstotka več.

Denis Sahernik, sekretar skupnosti socialnih zavodov, pa pravi, da mora vlada v proračunu zagotoviti denar za višje plače zaposlenih v osnovni in socialni oskrbi. "Plače teh zaposlenih namreč financirajo stanovalci z oskrbninami, v trenutnih razmerah pa bi številni zelo težko zmogli plačati višje cene oskrbe. Od vlade zato pričakujemo, da stroške, ki bodo nastali zaradi teh sicer zelo nujnih dvigov plač, pokrije s proračunskimi sredstvi in tako prepreči, da se prenesejo na stanovalce domov za starejše," še meni.