Kmetje so odstopili od pogajanj z vlado, v torek nov protestni shod. Odzval se je premier Golob

STA, M.R., A.L.
18.04.2023 09:00

Predstavniki organizacij s področja kmetijstva so opustili pogajanja z vlado, saj da ne izpolnjuje njihovih pričakovanj.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

Kot so pojasnili danes, je bil "kaplja čez rob" predlog novele o zaščiti živali, ki je zanje ponižujoč. Prihodnji torek bodo v Ljubljani pripravili nov protestni shod, stavkovne aktivnosti pa bodo nato po potrebi še zaostrovali.

Gradivo, ki jim ga je na pogajanjih posredovala vladna stran, je nepopolno in zavajajoče ter brez pravnih in strokovnih podlag, je na današnji novinarski konferenci na Igu dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. "Nadaljnjih sestankov delovne skupine se ne bomo več udeleževali," je napovedal.

Protestni shod, ki se ga bodo po njegovih napovedih udeležili kmetje iz vse Slovenije, bo med drugim potekal v obliki vožnje s traktorji po središču prestolnice. Podoben shod so že pripravili 24. marca, čemur je nato sledil sestanek z vlado in dogovor o oblikovanju delovne skupine.

Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in ostala sredstva uskladijo z inflacijo.

Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi ter takojšnji začetek učinkovitega upravljanja populacije. Prav tako zahtevajo ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.

"Vse, kar zahtevamo, so dostojni pogoji za realno kmetovanje"

"Kaplja čez rob, ki je slovenskega kmeta tudi močno ponižala, pa je predlog novele zakona o zaščiti živali. Kmetje smo tisti, ki se najbolj zavedamo pomena zaščite živali in ostro obsojamo njihovo kakršno koli mučenje. Vendar je popolnoma nesprejemljivo, da predlog predvideva spremembo živinorejskih kmetij v poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov, ki naj bi na podlagi 40-urnega tečaja presojali pravilnost oskrbe živali pri rejcih," je dejal Medved.

Kot je dodal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, predlog novele predstavlja norčevanje iz stroke in rejcev. Neprimerno ravnanje z živalmi je nedvomno treba preprečiti in kaznovati, a tak postopek zahteva celostno strokovno obravnavo, je poudaril.

Z novelo bi namreč društvom, ki bi na podlagi tega zakona pridobila naziv delovanja v javnem interesu na področju zaščite živali, omogočili aktivno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da se imenuje pooblaščene svetovalce za zaščito živali.

Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je primerne zakonske ukrepe izpostavila kot osnovo za to, da se bodo mladi v večji meri odločali za prevzemanje kmetij. "Mladi odhajajo s kmetij prav zaradi tega, ker nimajo več pogojev za delo, saj se jih omejujejo na vseh straneh. Rezultat tega je, da se slovenske kmetije marsikje že zapirajo," je dejala.

Na to je opozorila tudi predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager. "Mladi želimo kmetovati, ampak ne za vsako ceno in ne pod temi pogoji, ki se nam jih zdaj narekuje," je dejala. "Vse, kar zahtevamo, so dostojni pogoji za realno kmetovanje in dostojno življenje na naših kmetijah," je dodala.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je komunikacijo vladne strani z organizacijami s področja kmetijstva označil kot nedostojno. Opozoril je predvsem na škodljive posledice prevelikih površin pod zaščito Nature 2000, ki bi po njegovih besedah nekaterim kmetom kmetovanje onemogočile v tako velikem obsegu, da ne bi bilo več ekonomsko upravičeno.

"Slovenski kmetje še nikoli nismo bili tako enotni kot danes. Ne zahtevamo denarja ali zamenjave ministra, temveč le zaščito slovenskega kmeta in potrošnika," je poudaril Medved. Ob tem je zavrnil trditve, da za njimi stojijo politične stranke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta