Luka Mlakar
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je povedal, da so se predstavniki opozicijskih LMŠ, SD, SAB in Levice danes dogovorili, da bodo prihodnji teden vložili interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Osnutek interpelacije bodo skupaj uskladili predvidoma do konca tedna. "Ministru Hojsu se očita odgovornost za ustvarjanje izrednih razmer v državi, torej da tako vlada kot ministrstvo za notranje zadeve s svojim delovanjem aktivno spodbujata nemire v državi in ustvarjata klimo, ki postaja vse bolj nevzdržna," je poudaril Tašner Vatovec. Po njegovih besedah Hojsu očitajo militarizacijo in politizacijo policije ter vprašljivo povečanje represije nad protestniki v povezavi z aktivacijo devetega člena zakona o nalogah in pooblastilih policije.
"Neupravičeno je posegel v deveti člen in se s prekomerno silo spravil na protestnike. Če prav razumem takšno delovanje, napoveduje tudi za naprej," je povedal Tašner Vatovec. Hojs je po njegovih besedah odgovoren tudi za razmere v policiji. Vodja poslancev Levice je izpostavil Hojsov "zaničevalen in splošen nespoštljiv odnos do širše javnosti" ter napade na policijske sindikate in zaposlene v policiji. Na vprašanje, ali ocenjujejo, da bi lahko zbrali 46 glasov za zamenjavo Hojsa, pa je Tašner Vatovec odgovoril, da glede tega noče ugibati, se pa nadeja, da bi morda uspeli prepričati katero od opozicijskih poslanskih skupin, ki sicer podpira vlado, a "nima pretiranih simpatij" do notranjega ministra.
Hojsu očitajo, da sodeluje pri ustvarjanju izrednih razmer
Iz osnutka interpelacije, ki smo ga pridobili, je razvidno, da v Levici Hojsu očitajo tudi odgovornost za policijsko nasilje na zadnjih protestih v prestolnici. "Prebivalce Ljubljane je v torek, 5. oktobra 2021, pričakal zabarikadiran center mesta, tisoč policistov, konjenica in policijski psi ter vodni top," piše v osnutku interpelacije. Kot poudarjajo v Levici, smo v Sloveniji v zadnjih dveh letih imeli tudi po desetkrat številčnejše proteste, ki so ob petkih prav tako blokirali Slovensko ali Celovško cesto v Ljubljani, pa so minili popolnoma mirno in brez incidentov: "Da temu tokrat ni bilo tako, sta kriva vsesplošni kaos, ki ga ustvarja vlada, in policija, ki ji je bila več kot očitno ukazana eskalacija konfliktov."
"V sredo, 5. oktobra 2021, smo doživeli črn dan za Ljubljano. Ni se zgodil sam od sebe, temveč je bilo ulično nasilje izzvano s strani oblasti in izvršeno s pomočjo policijskih sil," so prepričani v Levici. Na protestih proti ukrepom za zajezitev covida-19, ki so v prestolnici potekali prejšnji torek, so policisti proti protestnikom večkrat uporabili tudi solzivec in vodni top. Minister Hojs je po navedbah Levice odgovoren tudi za protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem devetega člena zakona o nalogah in pooblastilih policije, saj je prav on predlagal aktivacijo omenjenega člena in bi moral kot minister bdeti nad pravilno izvedbo njegove aktivacije. Omenjeni člen zakona o nalogah in pooblastilih policije je vlada zaradi napovedanih protestov ob vrhu voditeljev držav članic EU na Brdu pri Kranju aktivirala prejšnji teden.
Politizacija in militarizacija policije se po navedbah Levice kaže na več nivojih, in sicer tudi pri povečanju pooblastil policije prek predlogov zakonodajnih sprememb, kadrovskih zamenjav na vodstvenih položajih v policiji s poslušnimi kadri, ki so pripravljeni na vse, tudi na uporabo prekomerne sile, in z obiski funkcionarjev stranke SDS na policijskih postajah: "Prisotnost policije je vedno bolj opazna, kroženje policijskih vozil in helikopterjev je postal vsakdanji pojav, ograje se postavljajo za vsak najmanjši shod. Militarizacija policije in s tem družbe je očitna, opazna in že povzroča negativne posledice večini prebivalstva."
Hojs očitkov za zdaj ne komentira
Notranji minister Aleš Hojs je po poročanju STA danes dejal, da ni seznanjen z vsebino interpelacije, zato očitkov za zdaj ne bo komentiral. Na vprašanje, ali je razmerje moči v parlamentu takšno, da ga bodo ohranili na ministrskem mestu, pa je odgovoril, da zdaj ni pomemben on, ampak Slovenija. Hojs je ob tem še dejal, da se razmerje moči v parlamentu po njegovem mnenju kaže v sprejemanju dobrih oziroma ustreznih zakonskih predlogov, kakšno je "razmerje ob konkretni interpelaciji, pa bomo videli". O tem, ali bo policija ob morebitnih protestih v sredo spet odreagirala z uporabo sile, pa je Hojs dejal, da če bo nasilje spet eskaliralo, "je verjetno prav, da policija odgovori tako, da to eskalacijo nasilja prepreči". (STA)
Na Levico naj bi leteli očitki, da solira
Najnovejša poteza Levice je po naših informacijah znotraj koalicije KUL poskrbela za nekaj nezadovoljstva. Na Levico naj bi tako leteli očitki, da je pri Hojsovi interpelaciji solirala ter da ni spoštovala dogovora, da se zaradi dogajanja na protestih prejšnji torek skliče zgolj izredna seja državnega zbora, na kateri bi razpravljali tudi o možnosti predčasnih volitev. Tašner Vatovec je očitke o soliranju Levice pred novinarji zavrnil z besedami, da so besedilo interpelacije v usklajevanje poslali že včeraj: "To je osnutek. Osnutke se vedno pošilja vnaprej. Mislim, da tukaj ne gre za soliranje, ta interpelacija bo skupna."
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je poudaril, da so se o Hojsovi interpelaciji dogovarjali že prejšnji teden: "Stvar je dorečena. V LMŠ bomo dali podpise, kdaj bo vložena, se bomo še dogovorili." Interpelacijo bodo podprli tudi v SD. "Naš četverček odreagira in bo odreagiral na vse nepravilnosti, ki jih bodo naredili ministri do konca tega mandata," je dejal vodja poslancev SD Matjaž Han. Podpise pod interpelacijo bodo prispevali tudi v SAB. "Če imamo viseči parlament in če imamo takšnega ministra, ki vendarle dela poteze, ki marsikoga zmotijo, ne samo nas v opoziciji, je seveda vredno poskusiti, če bi lahko ta interpelacija uspela," je poudarila vodja poslancev SAB Maša Kociper.
Hojs je prvo interpelacijo v tem mandatu uspešno prestal 22. septembra lani. Po skoraj 17 urah razprave, ko so poslanci med drugim razpravljali o Hojsovem vmešavanju v delo policije in koncertu hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, je za nezaupnico glasovalo 38 poslancev, 43 jih je bilo proti. Spomnimo, da so v koaliciji KUL v začetku septembra vložili interpelaciji zoper šolsko ministrico Simono Kustec in pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, ki zdaj čakata na obravnavo v državnem zboru. Kustečevi med drugim očitajo, da ji ni mar za resor, ki ga vodi, Dikaučiču pa tudi nedopustno odlašanje pri imenovanju evropskih tožilcev. V LMŠ so sicer že poleti pripravili tudi interpelacijo zoper okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki pa nato ni bila vložena.
