V Bruslju neuradno še vedno niso zadovoljni z osnutki nacionalnega načrta za okrevanje, ki so jih prejeli iz Ljubljane. V nacionalnih načrtih želijo pravo ravnotežje med reformami in naložbami, v pomembni meri v sozvočju z zelenim dogovorom, ter konkretne mejnike in cilje, česar v Ljubljani naj ne bi razumeli. V Evropski komisiji osnutkov, ki so jih prejeli iz Ljubljane, uradno ne želijo komentirati. "Nismo še na točki ocenjevanja načrtov," so odgovorili na vprašanje, ali lahko potrdijo, da z dosedanjimi slovenskimi osnutki niso zadovoljni.
Slovenija naj bi bila sicer med 18 članicami, od katerih je Evropska komisija za zdaj prejela (delne) osnutke nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki vključujejo vse sestavne dele ali pa večino. Ti načrti bodo podlaga za črpanje sredstev iz instrumenta za okrevanje in odpornost, ki ga je v torek odobril Evropski parlament, po podpisu držav članic pa bo objavljen v uradnem listu. Potem ko bodo uredbo v okviru Sveta EU uradno odobrile še države članice, bo dan po objavi v uradnem listu EU začela veljati.
Rok do konca aprila
Za financiranje nacionalnih ukrepov za blažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije bo iz instrumenta za okrevanje in odpornost na voljo 672,5 milijarde evrov, od tega 312,5 milijarde nepovratnih sredstev in 360 milijard posojil. Slovenija ima na voljo 5,2 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde posojil. S sredstvi iz instrumenta za okrevanje in odpornost bo mogoče financirati tudi sorodne projekte, ki se izvajajo od 1. februarja 2020. Sredstva bodo na voljo tri leta, države članice pa lahko zaprosijo za do 13-odstotno predhodno financiranje svojih načrtov za okrevanje in odpornost, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Države članice morajo za črpanje teh sredstev pripraviti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost in v Bruslju jih pozivajo, naj jih res dobro pripravijo. Članice morajo načrte v Bruselj posredovati praviloma do konca aprila. Viri pri EU so ob tem izpostavili besedo "praviloma", češ da ne gre za nek zelo strog rok.
Je opozicija kaj predlagala?
Predsednik odbora za zadeve EU Marko Pogačnik (SDS) je po poročanju STA po zaprti seji odbora, na kateri so se člani seznanili z osnutkom načrta za okrevanje, povedal, da je tudi opozicijska stran dala nekaj predlogov, kje bi lahko bile možne spremembe. Glede tega so nam v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pojasnili, da predstavniki opozicije niso podali konkretnih vsebinskih predlogov. Upoštevani bodo vsi tehnično-administrativni predlogi.
V Sloveniji medtem poteka razprava, ali naj bo osnutek nacionalnega načrta javen ali ne. Vlada vztraja pri odločitvi, da bo postal javen po potrditvi na njeni seji. V službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so nam pojasnili, da je Evropska komisija 22. januarja objavila nove smernice za pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje, zato bo pred obravnavo na vladi potrebna tudi tehnična uskladitev načrta. Pravijo tudi, da so vsebine nacionalnega načrta za okrevanje in programiranje sredstev večletnega finančnega okvira 2021-2027 v zadnjih mesecih obravnavali skupaj z več kot 2000 deležniki. Socialni partnerji pa so ob podpisu izjave o zaupnosti v pregled prejeli celoten dokument.
SD: Razlogov več milijard!
V poslanski skupini SD so nam pojasnili, da bi moral biti načrt "kot eden najpomembnejših in ključnih dokumentov za razvoj države po epidemiji javen. K javni razpravi in transparentni predstavitvi načrtov smo vlado pozvali že avgusta 2020. Razlogov za to je več milijard, proti nobeden! Še več, v postopek sprejemanja dokumenta bi morala vlada vključiti vso zainteresirano in širšo javnost, da se kot družba poenotimo v najširši zavezi o naših 'postpandemičnih' prioritetah in načinu njihovega uresničevanja." Ker na seji odbora za zadeve EU ni bil sprejet predlog, da se z dokumenta umakne oznaka interno, so Socialni demokrati zahtevo za umik tajnosti naslovili na vlado na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja.
Za Nika Prebila, poslanca Liste Marjana Šarca, je oznaka tajnosti "interno" za dokument, ki vsebuje več kot 900 strani, najmanj nenavadna: "Gre za vsebino, ki je neprecenljivega pomena za prihodnji razvoj slovenske družbe, za okrevanje gospodarstva in boljšo prihodnost naslednjih generacij. Gre pa tudi za vsebino, ki predvideva porabo skupno več kot pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja. Že iz tega razloga bi morala biti vsebina deležna široke javne obravnave." Zakaj vlada vztraja pri skrivanju dokumenta pred javnostjo, je vprašanje zanjo, saj poslanci po Prebilovih besedah odgovora na to niso dobili. Nataša Sukič, poslanka Levice, prav tako pravi: "Skrivanje načrta pred javnostjo ne temelji na nobenem legitimnem razlogu, je pa skladno s konspirativnim slogom vladanja Janeza Janše. Odločitve, ki so v očitnem nasprotju z javnim interesom, vedno poskuša sprejeti s čim manj javne razprave in čim bolj stran od oči javnosti."
"Kot družba bi se morali poenotiti v najširši zavezi o naših 'postpandemičnih' prioritetah in načinu njihovega uresničevanja"
Tudi Andrej Rajh, poslanec Stranke Alenke Bratušek, ne razume, zakaj se o dokumentu, ki se tiče vseh nas, na seji odbora za evropske zadeve ni razpravljalo javno. "Nobenih skrivnosti ni, nobenih skrivnosti ne sme in ne more biti. Sam vidim predvsem zadrego vlade, ki je trdila, da bomo iz celotnega evropskega proračunskega svežnja za okrevanje po koronski krizi do konca desetletja računali na 10,2 milijarde evrov, medtem ko bo dejanski izplen od dva do tri milijarde evrov. Zavajanje predstavnikov vlade glede izplena sredstev EU je tako dokončno razblinjeno," nam je pojasnil.
Kot je sporočil minister Zvone Černač, »trditev, da v Bruslju še vedno niso zadovoljni z osnutki nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, ne drži. Prav tako ne drži, da v Ljubljani ne razumejo, da želijo v Bruslju pravo ravnotežje med reformami in naložbami.
Evropska komisija ni obravnavala še nobenega od načrtov za okrevanje držav članic, torej tudi slovenskega ne, ker jih do uveljavitve Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost ni mogoče posredovati v formalno proceduro.
Tako kot pri ostalih programih evropske kohezijske politike, kjer se operativni programi pred formalno vložitvijo v potrditev usklajujejo na delovni ravni z uradniki Evropske komisije, je tudi slovenski Načrt za okrevanje in odpornost, tako kot ostalih 17 načrtov, ki so vsebinsko celoviti, podvržen podobnim postopkom.
V slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost bodo upoštevani vsi cilji, ki jih predvideva Uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost.
Vsa prizadevanja uradnikov, tako na evropski kot na nacionalnih ravneh, gredo v tem vmesnem časovnem obdobju v smeri priprave dobrih načrtov, ki bodo omogočili najboljšo podporo za izhod iz krize.«
Obiščite spletno stran brez oglasov.
