Tokrat si bom, za spremembo, pri pisanju kolumne nadel tudi službeni klobuk, ker želim predstaviti delovanje ene od dejavnosti Sveta Evrope, ki v zadnjih dneh v Sloveniji dviguje kar precej prahu. Gre za Platformo za zaščito novinarstva in varnosti novinarjev, ki ravno v teh dneh praznuje petletnico delovanja. O njej pišem tudi zato, ker sem s strani Sveta Evrope od samega začetka zadolžen za njeno upravljanje in delovanje. Naj že takoj na začetku pojasnim, da v svojem tekstu ne bom komentiral ne vsebine prijav partnerskih organizacij Sveta Evrope glede domnevnih kršitev medijske svobode v Sloveniji ne odgovorov slovenske vlade nanje. Glede na mojo vlogo v delovanju platforme takšno opredeljevanje ne bi bilo primerno. Platforma je posrednik med civilnodružbenimi partnerji in vladami držav članic. Sam nimam nikakršnega vpliva na vsebino objav na platformi, pa naj gre za prijave ali vladne odgovore nanje. Enih in drugih ne morem ne naročati, ne spreminjati, ne preprečevati. Kritike in žaljivke, ki sem jih bil ob objavi nekaterih zadnjih prijav glede domnevnih kršitev v Sloveniji deležen od dela političnega spektra in tvitosfere, sem si zaslužil toliko, kot bi si zaslužil pohvale ob objavi zadnjega odgovora slovenske vlade. Popolnoma nič. Poleg tega je logično, še posebej v trenutni krizni situaciji, da organizacija, zadolžena za nadzor spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, o stanju na tem področju v državah članicah in še posebej glede primerov domnevnih kršitev, ki se na koncu lahko znajdejo tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, komunicira preko uradnih kanalov, v prvi vrsti generalne sekretarke Marije Pejčinović Burić. Svet Evrope je v nedavno objavljenih smernicah glede zaščite človekovih pravic in delovanja demokracije v kriznih okoliščinah poudaril izjemen pomen nemotenega delovanja medijev v sedanjih okoliščinah, to pa je bilo tudi sporočilo odgovora generalne sekretarke na odprto pismo, ki so ga glede ukrepov nekaterih vlad držav članic nanjo naslovile partnerske organizacije platforme.
Neodvisni mediji in civilna družba so del sistemskih varovalk, brez katerih preprosto ni delujoče pluralistične demokracije
Od odgovorov na grožnje in pritiske je v mnogočem odvisno, v kakšnem političnem sistemu in v kakšni Evropi bomo živeli v prihodnosti