Darja Kocbek
Rekordnih 7,5 odstotka je marca dosegla inflacija v območju evra, kaže prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat. V primerjavi s februarjem je bila višja za 1,6 odstotne točke. Daleč največ je k dvigu prispevala podražitev energentov, ti so se marca podražili za kar 44,7 odstotka, februarja so njihove cene zrasle za 32 odstotkov.
Slovenija je s šest-odstotno inflacijo v spodnjem delu lestvice. Na vrhu je s 15,6-odstotno inflacijo Litva, s 14,8 odstotka ji sledi Estonija. Na Nizozemskem je marca inflacija dosegla 11,9 odstotka, v Latviji pa 11,2 odstotka. Na dnu lestvice je Malta, ki je edina država z evrom, kjer je s 4,6 odstotka bila inflacija marca nižja od 5 odstotkov.
2
odstotna letna inflacija je cilj ECB
Inflacija v območju evra je s 5,7 odstotka najvišja, odkar ta valuta obstaja. Ta vrednost je več kot trikrat višja od ciljne vrednosti Evropske centralne banke (ECB), ki je 2 odstotka. Vrh bo dosegla čez nekaj mesecev, poroča Reuters. Čeprav so k marčni inflaciji največ prispevale cene energentov, je bila tudi rast cen hrane, storitev in trajnih dobrin marca višja od ciljnih 2 odstotkov, kar pomeni, da rekordna inflacija ni zgolj odraz drage nafte.
"Podatki o inflaciji govorijo sami zase," se je na objavo Eurostata odzval Joachim Nagel, guverner nemške centralne banke Bundesbank. ECB po njegovi oceni ne bi smela zamuditi priložnosti za pravočasne protiukrepe. Guvernerja avstrijske in nizozemske centralne banke sta letos že pozvala ECB, naj zviša obrestne mere, saj ju skrbi, da se podlaga za hitro rast cen širi, kar potrjujejo tudi novi podatki Eurostata.
Boštjan Vasle: Ključni bodo pritiski na dvig plač
"Če bi prebivalstvo začelo razmišljati, da bo inflacija res dolgotrajnejša, bi to pomenilo dodatne težave za vodenje denarne politike," je za Radio Slovenija povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Ob tem v preostanku leta opozarja na pomemben dejavnik, ki bi lahko poglobil inflacijsko krizo, namreč na plače. Če se bodo začele višati, bi bila lahko konec leta inflacija v Sloveniji po mnenju Vasleta višja kot v EU. Ključno bo torej, kaj se bo dogajalo na trgu dela. "Trenutno ugotavljamo, da se v večini evropskih držav rast cen še ne preliva v rast plač, kar pomeni, da so inflacijska pričakovanja še relativno omejena, stabilna. V tem trenutku se zavedamo, da je nastopil čas, ko je treba prilagoditi naše politike in z denarno politiko prispevati k temu, da rast cen ne bo ostala dolgotrajnejša. Konec lanskega leta oziroma na začetku letošnjega smo zato že sprejeli prve ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo pritiski na cene manjši," je povedal Vasle. (dr)
Glavni ekonomist ECB Philip Lane je priznal, da je inflacija zelo visoka, kljub temu si mora centralna banka vzeti čas za analizo podatkov. Znižati inflacijo na 2 odstotka je sicer njena glavna naloga, toda če bi svojo politiko preveč zaostrila, bi tvegala zlom gospodarstva, ki se že spopada s posledicami vojne v Ukrajini in pandemije covida-19.
"Vemo, da bo inflacija letos višja, o tem ni dvoma," je v sredo dejala predsednica ECB Christine Lagarde. Priznala je, da se območje z evrom sooča s počasnejšo gospodarsko rastjo in višjo inflacijo, vendar še vedno meni, da se lahko izogne "stagflaciji", ki jo je opredelila kot "trajnostno recesijo gospodarstva ob visoki inflaciji, ki še naprej raste".
Finančni trgi ob tem že stavijo, da bo ECB zaradi ponovnega povečanja inflacije hitreje od napovedi začela zviševati obrestne mere. Napovedujejo zvišanje obrestnih mer za 60 bazičnih točk do konca leta, do marca prihodnje leto pa bodo sledila štiri zvišanja obrestnih mer za četrt odstotne točke, poroča bruseljski portal Politico.
Christoph Weil, ekonomist Commerzbanke, je prepričan, da se bo inflacija v območju z evrom v prihodnjih mesecih zniževala bistveno počasneje, kot pričakuje ECB. "Šele sredi leta zna pasti pod 7 odstotkov," je povedal za Handelsblatt. Podobnega mnenja je tudi glavna ekonomistka KfW Fritzi Köhler-Geib, ki pravi, da se bo rast cen na kratki rok ustalila na visoki ravni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
