Po ugotovitvah nadzora, ki ga je opravilo pet članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), so bili v dveh operativnih centrih policije v času protesta notranji minister Aleš Hojs, njegov državni sekretar Franc Kangler, državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Žan Mahnič in generalni direktor policije Anton Olaj. Če je bila navzočnost slednjega upravičena, pa to nikakor ne moremo govoriti za preostale tri, je dejal Nemec. Na vprašanje, ali je bil v enem centru navzoč tudi drugi Hojsov državni sekretar Božo Predalič, pa Olaj po besedah predsednika Knovsa ni želel odgovoriti.
Po besedah Nemca Knovs danes ni mogel ugotoviti, ali je kdo od navzočih politikov policiji dajal neposredne ukaze, kako naj ukrepa na protestih. Olaj jim namreč ni vedel povedati, ali so dogajanje v operativnih centrih snemali. To naj bi Olaj preveril in jim sporočil naknadno.
Hojs: V operativnem centru policije med protestom nisem dajal nikakršnih navodil
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs poudarja, da v operativnem centru policije v času protesta 5. oktobra ni dajal nikakršnih navodil. V center pa je, kot je povedal v izjavi medijem ob robu seje DZ, tisti dan prišel okrog 19.15. Podobno je na Twitterju zapisal državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Žan Mahnič.
Hojs je v današnji izjavi pojasnil, da je prišel čestitat vsem tistim, ki so v centru vodili akcije, in se pozanimat oziroma pogledat, kako je sama akcija, ki je bila takrat pravzaprav že končana, potekala.
Na Twitterju pa je še zapisal, da so na laži Nemca že navajeni. Ob tem je izpostavil, da je Nemec v oddaji Tarča na RTV Slovenija večkrat povedal, "da so na policiji že ob 15.30 dali ukaz za uporabo vodnega topa in plinskih sredstev", a se je, kot je zapisal Hojs, to zgodilo nekaj minut pred 17. uro.
Podobno je v tvitu izpostavil Mahnič, ki je zapisal, da je nadzor Knovsa zavrgel "lažnive trditve medijev in Nemca", da sta bila s Hojsom med protestom v centru do okrog 18. ure. Navedel je, da je tja prišel šele okoli 19.15, ko je bil glavni del protestov že končan. Prišel je zaradi seznanitve z delom in varnostno situacijo, nikomur pa ni dajal navodil, je še dodal.
Knovs po besedah Nemca danes ni dobil odgovorov, kdo in na kakšen način je policiji izdal ukaz, da je treba na protestu, ki je bil v Ljubljani 5. oktobra in med katerimi sta bila pridržana tudi predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović in raper Zlatan Čordić, zoper protestnike uporabiti vsa razpoložljiva sredstva "in to v času, ko protesti še niso bili nasilni".
Minister Hojs je sicer 15. oktobra na Twitterju zapisal, da je bil 5. oktobra v Budimpešti, na Brniku pa je pristal šele ob 16.17. Nemec je danes v zvezi s tem povedal, da je Hojs tisti dan v enega od operativnih centrov prišel "v zgodnje večernih urah".
V oči bode tudi današnje priznanje Olaja
Komisija je sicer danes pod drobnogled vzela 11 protestov, ki so v zadnjih mesecih potekali v Ljubljani, v treh od njih pa na policiji vodijo tudi notranji nadzor. Med drugim je pregledala ravnanje vrha policije v zvezi s protestom, ki je bil 26. junija in na katerem je policija iz Prešernovega trga odstranila t. i. rumene jopiče, Olaj pa je nato nad njenim ravnanjem uvedel notranji nadzor. Po besedah Nemca se je generalni direktor policije s skupino, ki je izvedla nadzor, dobil pred samo izvedbo nadzora kot tudi po njej, kar je danes potrdil sam. "To na nek način meče slabo luč v objektivnost nadzorne skupine," je prepričan Nemec.
Olaj zanika, da bi vsebinsko posegal v zaključna poročila nadzornih komisij po protestih
Generalni direktor policije Anton Olaj pravi, da v policiji spoštujejo parlamentarni nadzor in Knovs, zato je danes kljub vsebinam, ki so presegale pristojnost Knovsa, odgovarjal na zastavljena vprašanja. Nadzorov in poizvedb varuha človekovih pravic so vajeni. Zanika pa, da bi vsebinsko posegal v zaključna poročila nadzornih komisij po protestih.
Olaj je na Twitterju objavil sporočilo za javnost policije, v katerem so zapisali, da je policija inštitucija, ki je med najbolj nadzorovanimi v državi, tako so nadzorov vajeni, tudi poizvedb varuha človekovih pravic.
Poudarili so tudi, da je Olaj odločen zagovornik pravne države, zato je prepričan, da se je treba posluževati obstoječih predpisanih pravnih mehanizmov nadzorov, "četudi to nekomu ni všeč". Zakoni veljajo za vse enako in jih je treba spoštovati, so poudarili.
Sicer pa je Olaj komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pojasnil, da sta bili za ukrepanje na shodu 15. septembra kot tudi 5. oktobra ustanovljeni komisiji, ki bosta preverili zakonitost in strokovnost uporabe policijskih pooblastil. Prvo poročilo Olaj pričakuje v prvi polovici novembra, poročilo pa bo dostopno tudi javnosti. "Nikakor pa ne drži, da bi generalni direktor policije vsebinsko kakor koli posegal v zaključna poročila komisij, pričakuje pa jasna in razumljive odgovore na odprta vprašanja, dileme," so dodali.
Ob tem zavračajo vse "vnaprejšnje neargumentirane ocene o delu policije in pavšalne očitke o pretirani represiji, tudi od nekaterih članov Knovsa", so še zapisali.
Na vprašanje glede obiskov v operativnih štabih 5. oktobra pa je Olaj člane Knovsa seznanil s točnim časom obiska, ki je potekal v prostorih Centra za varovanje in zaščito zvečer ob 19.25 in v prostorih Policijske uprave Ljubljana ob 19.35. Pojasnil je tudi, da nihče ni podajal nobenih navodil policistom. Policija je pri izvajanju svojih z zakonom naloženih pooblastil za zagotavljanje varnosti samostojna in neodvisna, pristojnosti ministra pa so urejene s predpisi in so javno objavljene, so dodali na policiji.
V oči po besedah predsednika Knovsa bode tudi današnje priznanje Olaja, da je vsaj v enem primeru nadzora "sam posegel v delo nadzornikov, torej v zaključno poročilo". To je po besedah Nemca nenavadno, saj bi generalni direktor policije moral zagotoviti pogoje za neodvisno delo nadzorne komisije.
Vsaj v enem od protestov je po besedah predsednika Knovsa dokazana tudi napačna ocena, ki jo je podala policija ob pripravah na dogodke. Zato je nenavadno, da policija govori o tem, da je bila "varnostna ocena dobro opravljena". Opozoril je tudi, da je policija na protestu 5. oktobra uporabila daleč največ prisilnih sredstev v svoji zgodovini.
Zaradi takšnih in drugih pomislekov o ravnanju policije je Knovs po besedah Nemca danes sprejel nekatere sklepe, s katerimi je varuha človekovih pravic pozval, naj v skladu s svojimi pristojnostmi preveri ustreznost ravnanja policije na protestih, predvsem z vidika spoštovanja človekovih pravic. Knovs namreč na tem področju nima pristojnosti, pravi Nemec.
