Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, je pred slovesnostjo v spremstvu preživelih iz Auschwitza zjutraj pred tako imenovanim zidom smrti, kjer so nacisti ustrelili več tisoč ljudi, položil venec in šel skozi vrata taborišča z zloglasnim napisom Delo osvobaja (Arbeit macht frei).
Na spominski slovesnosti je Duda pozval k ohranitvi spomina na grozote, ki so se dogajale v taborišču, da bi tako preprečili ponovitev zgodovine. V imenu Poljske je ponovil zavezo, da bo ta država negovala spomin in varovala resnico o tem, kaj se je dogajalo v Auschwitzu, ki je danes na ozemlju Poljske. Prisotne na slovesnosti je poljski predsednik pozval, naj se pred poslednjimi preživelimi in očividci obvežejo, da bodo "sporočilo in opozorilo s tega kraja prenesli v prihodnost".
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je poudaril, da umori nacistov v Auschwitzu obvezujejo Nemčijo, da se zoperstavi vsem oblikam novega antisemitizma. Med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča je še dejal, da ne bi smeli govoriti samo o preteklosti, pač pa jo razumeti tudi kot trajno odgovornost za "obrambo začetkov, tudi v naši deželi".
"Danes so drugačni časi, besede so druge, dejanja so drugačna, a včasih, ko pogledamo na te čase, imamo vtis, da je zlo še vedno tukaj," je dejal Steinmeier. Dejal je še, da je Auschwitz skupek nacionalističnega razmišljanja, rasnega sovraštva in nacionalne blaznosti.
Slovenska interniranka: Tako radi smo imeli našo domovino, naš narod in jezik
Spominske slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je tudi položil svečo v spomin žrtvam k spominski plošči, ki ima od leta 2008 napis tudi v slovenščini. Tudi letos so bile v uradni delegaciji nekdanje interniranke Sonja Vrščaj, Elizabeta Kumar Maurič, Marija Frlan in Lidija Rijavec Simčič. Ukradene otroke v delegaciji je zastopal Janez Deželak.
Prireditve tudi v Sloveniji
V taborišču več kot 2300 ljudi iz Slovenije
Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.
Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.
