Novi predsednik ustavnega sodišča je dr. Matej Accetto, a ne soglasno

Vanessa Čokl
08.11.2021 11:12

Predsedniško mesto bo dr. Matej Accetto sredi decembra prevzel od dr. Rajka Kneza. Tik pred tajnim glasovanjem se je oglasil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič z razlogi, zaradi katerih o vnaprej dogovorjenem predsedniku US ni glasoval.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Ustavni sodnik dr. Matej Accetto 

Daniel Novakovič/sta

Od 19. decembra letos, ko se predsedniški mandat zaključi dr. Rajku Knezu, bo naslednja tri leta Ustavno sodišče RS vodil dosedanji podpredsednik ustavni sodnik dr. Matej Accetto. Bil je izvoljen na ponedeljkovi upravni seji, na tajnem glasovanju ustavnih sodnikov in sodnic, so sporočili z US. Brez podrobnosti glasovanja.   

Historiat nestrinjanja med sodniki

Predsednika si ustavni sodniki in sodnice izvolijo med seboj in za tokratno glasovanje, čeprav je tajno, se je vedelo, da bo posebej zahtevno kogarkoli prepričati, da sprejme kandidaturo. Na prvi pogled se je zdaj zgodilo najbolj logično: dosednji podpredsednik US je postal novi predsednik. A zadeva ima historiat. Še avgusta se je Accetto prijavil za sodnika iz Slovenije na Sodišču EU, potem ko novega mandata od državnega zbora ni dobil dr. Marko Ilešič. Ta razpis je še vedno odprt, je pa Accetto svojo kandidaturo prejšnji teden umaknil in to ustavnim sodnikom in sodnicam pred glasovanjem povedal, so nam odgovorili na US. 

Še bolj pa je v ozadju več kot očitna nazorska in odločevalska razdeljenost ustavnega sodišča, ki se še  (naj)bolj vidi od začetka epidemije koronavirusa. Tik pred glasovanjem - US javnost obvesti, šele ko je opravljeno -, je Siol objavil ne nepričakovano pismo ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča ostalim sodnikom in sodnicam, da na volitvah interno dogovorjenega bodočega predsednika, "ki ga bo izglasovala aktualna večina", ne bo sodeloval, ker je bodoči predsednik "od izvolitve za sodnika institucijo vselej in brez izjeme potiskal ravno v smer, ki je predmet kritik, in ne oziraje se na omenjene kritike". Takšno vodstvo ustavnega sodišča bo po prepričanju ddr. Jakliča "porušeno zaupanje javnosti v institucijo in njeno neodvisnost še dodatno poglobilo".

Jaklič: Večina na US s tem prevzema dodatno odgovornost 

"Večina ima nedvomno vso pravico, četudi zgolj formalnopravno, ravnati tako in za svoje odločitve kljub situaciji prevzemati dodatno mero odgovornosti. Ob tem le tudi na mojo udeležbo pri legitimiranju takšnih dodatnih bremen ne more računati. Ob izvolitvi sem v državnem zboru prisegel, da bom ravnal po svoji vesti, ki mi tu veleva, da se v opisanih okoliščinah glasovanja večine o njenem novem vodstvu ne morem udeležiti," je sporočil Jaklič.  

Kritike na račun US so danes hujše in resnejše kot kdajkoli doslej, opozarja. "Institucija pa se je znašla v krizi, na najnižji točki zaupanja javnosti (tako laične kot strokovne) vse od ustanovitve države. Jedro kritike opozarja, da se je večina te sestave odmaknila tako od ustaljenih metod kot uveljavljenih vsebinskih doktrin odločanja ustavnih sodišč v svobodni demokratični družbi. Celo do te mere, da v zadevah, predvsem tistih, ki bi imele pomembne posledice v politični areni, odloča 'politično rezultatsko', na podlagi 'argumentativno praznega nizanja paragrafov', 'žaljivo za zdrav razum' oz. neskladno z argumentativno logiko, 'aktivistično na napačnih osnovah' ipd., kar naj bi institucijo privedlo celo do točke, ko predstavlja primer institucionalne 'zlorabe prava' v politične namene."

"To javno kritiko so izrazila premnoga vodilna imena specialistov s področja ustavnosodne jurisprudence, ki jih do danes premore slovenska država," je kolegom na US napisal Jaklič in je tudi po njegovi oceni v pomembni meri vsebinsko upravičena, na kar skuša sam sproti opozarjati v rednih ločenih mnenjih. Ker za kritiko stroke kljub njeni resnosti večina te sestave nima nobenega posluha, pravi, ocenjuje, da "bo svoj doprinos k prihodnjemu razvoju slovenske ustavnosti prispevala predvsem v smislu negativnega zgleda za prenovljeno usmeritev, ki jo bodo ubirale, upajmo, bolj specialistično ustavnopravno podkovane in le ustavni doktrini neomajno zavezane bodoče sestave" US.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta