Vladno ukrepanje zoper covid-19: Ne samo odloki, potrebni tudi zakoni

Potem ko so začasno zadržali del vladnega odloka, ki je v državni upravi uvajal pogoj PC, na ustavnem sodišču opozarjajo, da bi morala vlada ukrepe za zajezitev okužb s covidom-19 potrjevati z zakoni v parlamentu, ne pa zgolj s sprejemanjem odlokov. "Enostavno te vpetosti neposredno izvoljenih poslancev državnega zbora ni. Za vse, kar se je v zadnjem letu in pol sprejemalo, praktično čisto vsaka omejitev je bila izpodbijana pred ustavnim sodiščem, ni vedno podlage v zakonu ali pa ta ni vedno dovolj določna. Večkrat smo že poskušali povedati, da je treba vključiti zakonodajalca," je za TVS povedal predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Obdobje, ko so lahko imeli tudi ustavni sodniki posluh za nujne ukrepe, je mimo, je opozoril Knez in še dodal, da bi morala biti vključenost državnega zbora tam, kjer manjka zakonska podlaga ali pa ta ni dorečena, večja. Ko gre za poseganje v človekove pravice, pa je Knez spomnil na 15. člen ustave, ki pravi, da mora biti to urejeno z zakonom.

Horvat: Gospodarji procedure prihajajo iz opozicije

Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je dejal, da se glede tega strinja s predsednikom ustavnega sodišča, a je hkrati opozoril, da manjšinska koalicija SDS, NSi in SMC nima večine v vodstvu državnega zbora. "Predsednik državnega zbora je z opozicijske strani, prav tako podpredsednik in podpredsednica. Koalicija ima tako v vodstvu državnega zbora samo enega podpredsednika. Strinjam se, da bi državni zbor lahko več naredil, da bi potem imeli, če je res nimamo, pravno podlago za odloke vlade. Ampak za odloke, ki jih sprejema vlada, in za ukrepe, konkretno PCT-pogoj, ni kriva vlada, ampak smrtonosni virus," je poudaril Horvat.

Po njegovih besedah sicer nekateri pravniki, denimo nekdanji kandidat za ustavnega sodnika Janez Kranjc, ocenjujejo, da že obstoječi zakon o nalezljivih boleznih daje vladi vso pravno podlago, da lahko sprejema odloke, tudi glede pogoja PC: "Če pa bi se vodstvo državnega zbora bolj angažiralo, če bi bila res prava volja ohranjati zdravje in življenje v naši družbi, potem pa je to naloga gospodarja procedure v državnem zboru, to pa so tokrat moje kolegice in kolegi iz opozicije." Predsednik državnega zbora namreč vodi delo parlamenta, med drugim sklicuje seje in dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom.

Horvat je ob tem dodal, da lahko v primeru težjih zakonov, kot je zakon o nalezljivih boleznih, proces novelacije zakona traja tudi pol leta, ker se lahko razpiše referendum: "V tem času nam lahko umre nekaj tisoč ljudi. Zato je treba reagirati dobesedno čez noč." Po njegovih besedah vlade vsepovsod sprejemajo vladne odloke same, PCT-pogoj daje rezultate povsod po svetu, v NSi pa bi si želeli, da bi ljudje razumeli, da ta relativno majhna žrtev posameznika oziroma majhno potrpljenje pelje slovensko družbo do nekega normalnega življenja. Glede na dosedanje presoje ustavnih sodnikov je bilo po njegovih besedah težko pričakovati, da bi večina na ustavnem sodišču enkrat za spremembo pritrdila vladi, je pa ustavno sodišče po njegovi oceni v obrazložitvi zadržanja odloka legitimiralo PCT-ukrep: "Tega ni ovrglo, ta pa ima očitno pravno podlago. Se pravi, da ustavno sodišče ne problematizira PCT-ukrepa ne glede na to, da še vedno nismo spremenili zakona o nalezljivih boleznih." Spomnimo, da je novela omenjenega zakona, ki bi jo morali po vetu državnih svetnikov potrditi s 46 glasovi oziroma absolutno večino, na glasovanju v državnem zboru julija padla, proti njej pa so na koncu glasovali tudi koalicijski poslanci.

Večina vprašanih meni, da so ukrepi prekomerni

Nova javnomnenjska raziskava Mediane je medtem pokazala, da več kot polovica oziroma 53 odstotkov vprašanih ukrepe za zajezitev epidemije covida-19 ocenjuje kot prekomerne. Pri vprašanju, kako bi ocenili razmerje med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, in njihovo osebno svobodo, je v primerjavi s prejšnjimi meseci spet nekoliko narasel delež tistih, ki menijo, da ukrepi pretirano posegajo v osebno svobodo prebivalcev Slovenije. Na drugi strani je z 19 na 16 odstotkov upadel delež tistih, ki menijo, da so ukrepi kljub posegu v osebno svobodo primerni, z enajst na deset odstotkov pa se je zmanjšal delež tistih, ki ocenjujejo, da so ukrepi premalo ostri. Med prebivalci Slovenije raziskovalci še vedno zaznavajo veliko mero pesimizma. Da se bo običajno življenje kot posledica covida-19 spremenilo na slabše, je namreč prepričanih 57 odstotkov vprašanih.

Zaupanje v vlado ostaja nizko. Samo 18 odstotkov vprašanih vladi zaupa, da bo sprejela prave odločitve za našo državo, 17 odstotkov anketirancev pa ji zaupa, da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive. Oba deleža sta za kar nekaj odstotnih točk manjša kot v avgustu letos, ob tem pa je s 37 na 51 odstotkov narasel delež tistih, ki pravijo, da se druge države s covidom-19 spopadajo bolje kot Slovenija. Od letošnjega junija pa konstantno upada zadovoljstvo s komunikacijo vlade z javnostjo na področju cepljenja. Če jo je junija kot (zelo) dobro ocenilo 27 odstotkov vprašanih, jih zdaj tako meni le 14 odstotkov, je pokazala anketa, ki so jo na inštitutu Mediana na reprezentativnem vzorcu izvedli med 21. in 23. septembrom.