V Sloveniji letno pridelamo več kot 610 milijonov litrov mleka. Za nadaljnjo predelavo v mlečne izdelke se odkupi okrog 560 milijonov litrov, od tega 73 odstotkov odkupijo slovenske mlekarne, preostalo se izvozi. S prirejo mleka se po podatkih statističnega urada ukvarja preko 9500 kmetijskih gospodarstev, ki imajo 111.115 krav molznic. V tržno prirejo mleka je vključenih 5500 kmetij, ki imajo skupaj 97.000 krav molznic, v povprečju 17,9 živali na kmetijsko gospodarstvo. Le 8,1 odstotka kmetijskih gospodarstev ima več kot 30 živali. Povprečje držav članic Evropske unije je 19,6 živali. A razlike med državami so velike. Po podatkih iz leta 2016 je imela povprečna danska kmetija denimo kar 180,3 živali, preko sto jih je tudi na Češkem in Cipru. Najmanj živali na eni kmetiji pa živi v Romuniji, Litvi in Bolgariji.
Samooskrba z mlekom visoka, a kupujemo izdelke iz uvoza
Število živali na kmetijah se je v zadnjih letih pri nas nekoliko povečevalo, se pa zmanjšuje število kmetij, s katerih se mleko odkupuje. To, da je iz leta v leto vse manj kmetij, tako bistveno ni vplivalo na letno prirejo mleka. "V Sloveniji vidimo ta fenomen, da na eni strani govorimo o socialnih subjektih v kmetijstvu. O kmetijah, ki nimajo razvojnega potenciala in zato potrebujejo dohodkovno podporo. Na drugi strani pa imamo vitalni del kmetijstva, kjer imamo velike črede, ki se sedaj še povečujejo. To pa je spodbudno. Še leta 2000 je manj kot en odstotek živali živelo v čredah, ki so bile večje od 20 živali, danes je ta delež desetkrat večji," razmišlja agrarni ekonomist Aleš Kuhar. A Slovenija po povprečnem številu krav v čredi še vedno sodi v zadnjo tretjino evropskih držav. "Smo blizu Avstrije in lahko bi ji še bolj sledili. Tamkajšnji model kmetijstva je za nas tudi realno dosegljiv. Modeli, kjer imajo po 80 in več krav v čredi, za nas niso niti realni niti niso smiselni. Za slovenske potrošnike, ki so senzibilni, je taka reja nesprejemljiva," še pravi. Realen cilj torej je, da bi tržne kmetije imele od 30 do 50 krav molznic. A od tega smo še daleč.
"Slovenci so, kar zadeva hrano, skopi. Veliko jih išče najcenejše izdelke"
Kljub temu samooskrba z mlekom pri nas ni ogrožena, saj je kar 134-odstotna. Podatek, ki skrbi, je ta, da potrošniki po njem ne posegajo. Le 40 odstotkov prodanega mleka in mlečnih izdelkov pri nas je slovenskega porekla. Veliko torej uvozimo, sploh predelanih izdelkov. Največ sira, tudi mleka, skute in sladoleda. Največ tujih mlečnih izdelkov na naših policah je iz Nemčije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Na področju pakiranega mleka je veliko tudi češkega, poljskega in madžarskega. Izdelki iz uvoza so praviloma cenejši in kot pravi Kuhar: "Slovenci so, kar zadeva hrano, skopi. Veliko jih išče najcenejše izdelke." Prav zato so vse pogostejše tudi trgovske blagovne znamke. Ponudba na policah se je prestrukturirala. "Trgovci v primeru podražitev cenovne pritiske usmerijo na izdelke mlekarskih znamk, podražili bodo to. Vzporedno pa lansirajo cenovno ugodnejše trgovske blagovne znamke," še razlaga.
Na drugi strani izvozimo največ mleka in smetane. Ta praviloma potuje na Hrvaško in v Bosno. V zadnjih letih pa se je zgodil velik razcvet na področju sladoleda. Prav zaradi tega se je izvoz izrazito povečal. "To je zelo pozitivno, da se povečuje izvoz predelanih izdelkov. A tukaj se morda skriva statistični detajl. V izvozu sladoleda so zajete količine mleka, kot naj bi jih porabili za izdelavo klasičnega sladoleda. Po novih recepturah ga je morda lahko manj," pravi Kuhar.
Le en odstotek prirejenega mleka je ekološkega
Trend, ki mu bo v prihodnje treba slediti, je ekološka pridelava. S ponudbo na splošno ne dosegamo povpraševanja. Kar 80 odstotkov vseh ekoloških izdelkov v trgovinah je namreč iz uvoza. Pri nas je ekološkega mleka le en odstotek od vsega pridelanega, kar letno znese 7300 ton. Velik delež tega odkupi družinska Mlekarna Krepko. Direktorica Sandra Turnšek pravi, da bi si tudi predelovalci želeli spodbud, ne pa, da se osredotočamo le na pridelavo. "Ne moreš spodbujati le pridelave, predelavo pa pustiti z visokimi stroški in pogajalcem prepustiti, da se nato pogajajo s trgovci. Kmet je stimuliran z ekološko subvencijo in z našim 15-odstotnim pribitkom na ceno. Mi pa nič. Nam so ostali visoki stroški in majhne količine mleka. Tako ne moremo konkurirati ekološkim izdelkom iz tujine," pravi Turnškova.
"Trgovci v primeru podražitev cenovne pritiske usmerijo na izdelke mlekarskih znamk"
Interes za odkup ekološkega mleka s strani mlekarn sicer obstaja, povečuje se tudi povpraševanje po ekološkem mleku in mlečnih izdelkih pri potrošnikih. Imamo dober potencial za povečanje ekološke prireje mleka, vendar je pri nas pridelava, pa ne le pri mleku, zelo majhna. Trenutno imamo v Slovenji ekološko pridelavo na okoli enajstih odstotkih kmetijskih površin, zaveza v načrtu skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 pa je, da bi ta odstotek zrasel na 18. Letno bo za ekološke spodbude namenjenih 14 milijonov evrov.
V Avstriji, s katero se tako radi primerjamo, je ekološka pridelava na bistveno višjem nivoju. Tam na 26,5 odstotka površin izvajajo ekološko pridelavo. Povprečna velikost ekološke kmetije je 27,8 hektarja in je večja od povprečne velikosti kmetij, ki je 23,8 hektarja. To pomeni, da torej na vsakem četrtem hektarju poteka ekološka pridelava, vsaka peta kmetija pa je ekološka. Letno pridelajo 600 milijonov litrov ekološkega mleka ali dobrih 19 odstotkov celotne proizvodnje mleka. Ekološka pridelava je spodbujena s posebnimi programi, saj želijo proizvodnjo ekološkega mleka do leta 2028 povečati na 50 odstotkov. Prodaja ekoloških pridelkov v Avstriji je vredna preko dve milijardi evrov in večinoma poteka preko supermarketov in specializiranih trgovin, velik potencial pa je še v gastronomiji. Najbolj razviti trgi z bio proizvodi so prav na področjih mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave ter jajc, najšibkejši pa na področju mesa in mesnih izdelkov. Cene ekološkega mleka so od konvencionalnega višje za do deset centov na liter.
"Ne moreš spodbujati le pridelave, predelavo pa pustiti z visokimi stroški"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
