V Petrolu, večinskem lastniku Geoplina, pa še ugotavljajo, ali bo njegova dokapitalizacija sploh potrebna, odločitev o tem naj bi padla do sredine novembra.
Predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič je na današnji seji komisije DZ za nadzor javnih financ povedala, da bo odločitev o tem, ali bo družba Geoplin potrebovala dokapitalizacijo ali ne, znana do sredine novembra. Po njenih besedah so pred časom ocenjevali, da bi ta znašala največ do 250 milijonov evrov, a da so danes ocene bistveno nižje. "Današnji scenarij je bistveno bolj ugoden," je povedala.
Če bodo regulacije cen na strani EU ustrezne, če dvigov cen na trgu ne bo, če bo Gazprom vsaj delno uresničil dobave do konca leta, Geoplin po njenih besedah dokapitalizacije sploh ne bo potreboval. "Reševanje Geoplina bo skladno z našo strategijo in dodatne likvidnosti ne bo potreboval. Končno odločitev pa je glede na negotovosti na trgu težko napovedati," je dejala in poudarila, da je "Geoplin danes ustrezno kapitaliziran, likviden in solventen".
Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc je povedal, da snujejo interventni zakona oz. mehanizem, po katerem bi država krila razliko, ki jo podjetja ustvarjajo z nakupi plina in elektrike na trgu po cenah, ki so višje od tistih, po katerih jih prodajajo odjemalcem na slovenskem trgu. Hkrati snujejo podlage za obdavčitev dodatnih dobičkov v skladu s predlogom evropske uredbe za omejitev prihodkov energetskih podjetij.
HSE še obremenjuje zgodba šestega bloka Teša
"Proučujemo, kako pravno in finančno to zapisati, da bo pomoč skladna in izvedljiva z evropskimi pravili," je povedal in pojasnil, da je lažje za družbe, ki poslujejo samo na slovenskem trgu, in bolj zapleteno za tiste družbe, ki poslujejo na evropskem trgu in na slovenskem le delno. Po njegovih besedah bi izgube predvidoma kril proračun, snujejo pa tudi sklad, v katerega bi se stekal denar od omejitev prihodkov energetskih podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina, na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike.
Član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Marko Štrigl je dejal, da bi lahko imeli zaradi zaustavitve Termoelektrarne Šoštanj (Teš) likvidnostne težave, nimajo pa težav s solventnostjo. Odločitev, da se Teš ustavi, je sprejela krizna skupina, in sedaj HSE na trgu kupuje dražjo elektriko. "A premog, ki ga sedaj Teš ne bo porabil, se bo v prvih mesecih 2023 prodajal bolje, tako da izgub iz tega naslova ne bo," je pojasnil.
Povedal je še, da HSE še obremenjuje zgodba šestega bloka Teša, letošnja slaba hidrologija in težave zadnjega izpada proizvodnje v Premogovniku Velenje. Dobro pa je, da so imeli avgustovski pretresi na trgih majhen vpliv na HSE. Za poslovni načrt so oblikovali različne scenarije in vsi so obvladljivi. "Verjamem, da bomo s pomočjo države uspešno prebrodili zimo," je ocenil.
Ali bo HSE potreboval državno poroštvo za kredite za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom po zakonu, ki ga je DZ sprejel sredi septembra, in v kolikšni meri, še ne morejo oceniti. "Vse bo odvisno, koliko časa Teš 6 ne bo obratoval," je dejal Štrigl. Če bo obdobje daljše, bodo potrebovali skupno rešitev, sicer pa je poslovanje po njegovih besedah sorazmerno normalno in obvladljivo in sorazmerno pozitivno gledajo tudi naprej.
Član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Janez Tomšič je dejal, da je letošnje ocenjevanje portfelja družb oteženo, še težje bo narediti načrte za prihodnje leto. Prvi osnutek letnega upravljanja SDH so potrdili ta teden, a se bodo številke zaradi spreminjajočih se in negotovih razmer močno spreminjale. Poseben poudarek namenjajo energetskim družbam in tveganjem. Te so izdelale scenarije in analize, SDH pa pripravlja vse upravljalske aktivnosti, če bi bile v kakšnih primerih potrebne dokapitalizacije, je povedal. Ob tem iščejo možne rešitve, da bi bile dokapitalizacije čim nižje in da bi v najmanjši možni meri bremenile javne finance.
