Politični razred se boji mladih. Kako se bo 24. aprila na volitvah odzvala najmlajša generacija, ki je netradicionalno volilno telo?

Predsednik Borut Pahor bo danes razpisal redne državnozborske volitve, ki bodo 24. aprila. Roki za volilna opravila bodo začeli teči prihodnji teden, 14. februarja, ko bo že mogoče vložiti kandidature. Eno od ključnih vprašanj bo uresničevanje aktivne volilne pravice, torej udeležba na volitvah, tudi mobilizacija mladih volivcev in njihova participacija. Mladi državljani bi lahko imeli pomembno vlogo ob podeljevanju mandatov novemu sklicu parlamenta. O potencialu najmlajše volilne baze smo se lahko prepričali na lanskem referendumu, ko so mladi s svojo energijo omrežili množico ljudi, ki je z veliko večino odplaknila zakon o vodah. "Politični razred se zagotovo boji mladih volivcev. Ko se angažirajo, opravljajo pomembno vlogo volilnega agitatorja in delujejo kot instrument pritiska na prijatelje, starše, stare starše," pravi profesor Tomaž Deželan iz Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede.

Idealistična in progresivna skupina volivcev

Kdo sploh so mladi volivci? Kakšen je njihov profil, kaj jih zanima v političnem okviru? "Zvesti so sebi, ne strankam. Veljajo za precej kritične državljane in bolj kaznujejo tiste, ki izdajo njihovo zaupanje. Zvesti so tematikam, ki jih prepoznajo kot pomembne. Ne zanimajo jih tradicionalne debate o partizanih in domobrancih, prav tako v nekih abstraktnih razpravah med obema političnima poloma ne vidijo svojega mesta in ga marsikdaj niti ne želijo imeti. Bolj ko se politična razprava pomakne v polje eksplicitnih tematik, bolj se mladi angažirajo," je pojasnil Deželan. Ob tem je pristavil, da mladi volivci zaradi najskromnejše volilne baze niso preveč zanimivi za velike politične akterje. "Mladi pogosto niso niti primerno pozvani na volitve, zato se jih ne udeležijo. Odvračajo jih brutalne kampanje, ki polarizirajo celoten politični spekter. Visoka volilna udeležba med mladimi se lahko zgodi, če bodo stranke pred volitvami v resnici tekmovale v vsebini."

Mladi od 18 do 30 let so pred štirimi leti na zadnjih volitvah v državni zbor ob nekaj več kot polovični udeležbi predstavljali 13 odstotkov populacije. Skoraj trikrat več glasov so prispevali starejši od 60 let. Večje zanimanje so pokazali na referendumu o zakonu o vodah, ko je glasovala skoraj polovica vseh mladih volilnih upravičencev. Kako bo tokrat? Glas mladih pred aprilskimi volitvami odmeva iz civilnodružbene sfere, ki se je aktivno vključila v politično dogajanje. "Mladi so pogosto nosilci družbenih sprememb z vidika demokratičnih inovacij. Veljajo za nekoliko bolj idealistično in progresivno skupino volivcev, ki v marsičem še ni zaključila tranzicije v odraslost, samostojnost ali družinsko življenje. Mlade lahko opredelimo kot nekoliko bolj leve volivce, vendar jih veliko niti ne pristaja na politični razred, kakršnega imamo, zato v nobeni od političnih opcij ne vidijo primerne alternative," je dodal Tomaž Deželan.

Mladi občutijo jezo in upor

Če mladih ne zanima konvencionalna politična partipacija, pa to še ne pomeni, da so apatični do družbenih vprašanj, meni Tea Jarc iz sindikata Mladi plus: "Daleč od tega, da so mladi brezbrižni in egostični. Družbeno dogajanje jih zelo zanima in na izzive odgovarjajo z aktivno držo v nevladnih in prostovoljnih organizacijah. Ker niso tako obremenjeni s prepiri in preteklostjo, bolj pogumno zrejo v prihodnost. Svoj čas namenjajo sodelovanju v raznih peticijah, udeležujejo se protestov, nekateri rišejo grafite. Vse to je legitimen način izražanja mnenja, česar ne moremo zanemariti. Vsekakor pa je pomembno, da v večji meri prepoznajo tudi pomen svojega glasu na volitvah."

Civilnodružbene iniciative bodo pred volitvami po Sloveniji izvajale terenske aktivnosti, da bi mlade prepričale, kako pomembno se je udeležiti volitev. Obenem bodo mlade informirale o programih političnih strank in odpirale teme, ki se znotraj političnega prostora neposredno dotikajo mladih generacij (trg dela, stanovanjska problematika ...). "Letos je zanimanje za spodbujanje udeležbe med mladimi večje kot v preteklosti. Slovenija še ni bila pod tako velikim pritiskom in mladi to občutijo. Čas pandemije je izredno zaznamoval naša življenja, način delovanja te vlade pa je pri mladih sprožil jezo in upor, kar morda pomeni, da se bodo v velikem številu podali na volitve. Enotno sporočilo civilne družbe je, da se moramo aktivirati, saj je to pogoj, da se bodo zgodile spremembe v državi," je zaključila Tea Jarc.