Oglasno sporočilo
Morski ribolov je tradicionalno spoštovan in pomemben poklic, ki zagotavlja delovna mesta in je tesno povezan z gospodarstvom, zlasti s turizmom. Zato je še toliko bolj pomembno, da ohranjamo čisto morje, kar ribičem zagotavlja bogat in raznovrsten ulov, obenem pa morata biti tudi ribolov in ribogojstvo ustrezno nadzorovana in usmerjena v varovanje okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje ravnovesja v morskem ekosistemu. Morje ni neizčrpen vir rib in morskih sadežev, če z njim ne ravnamo na ustrezen način.
Ulov slovenskih gospodarskih ribičev je vrstno mešan. Prevladujejo moli, moškatne hobotnice, orade, lignji, tigraste kozice, morski listi, sipe, riboni, bradači, sardele, ciplji, skuše in brancini. Pri tem naši ribiči upoštevajo regionalne sprejete večletne načrte upravljanja s posameznimi staleži rib, da se ribji stalež lahko naravno obnovi. Vpliv ribolova na naravno okolje je namreč lahko poguben, če ne temelji na ribiški znanosti in ni usmerjen v ohranjanje morskega življenja. Pravi odgovor na številne dileme, kako globalno in regionalno zamejiti prekomeren ulov in izkoriščanje morskega habitata, sta trajnostni ribolov in trajnostno gojenje rib in školjk.
Naše morje je vrstno zelo pestro, saj v ulovih naših gospodarskih ribičev letno zasledimo okrog 120 različnih vrst rib in drugih organizmov. Seveda je tu še veliko drugih vrst rib, ki živijo v obalnem pasu in so z gospodarskega vidika nezanimive, a imajo pomembno vlogo v obalnih združbah. Ker je Tržaški zaliv plitvo morje in se v njem oceanološke razmere hitro spreminjajo, so številne vrste rib tu prisotne samo sezonsko.
»Jesensko obdobje je za naše ribiče najpomembnejše, saj je v tem letnem času ulov najboljši tako za ribiče s pridneno vlečno mrežo kot za ribiče, ki lovijo s stoječimi mrežami. Ulov je v tem času tudi vrstno najbolj pester. V začetku oktobra se obali približajo jate orad, novembra in decembra listi, decembra brancini, v jesensko zimskem času lignji,« pojasnjuje svetovalec za ribištvo Aleš Bolje. Kot dodaja, imajo slovenski ribiči zelo omejeno ribolovno območje in tudi zato prihodkovno nezavidljiv položaj, saj se na eni strani soočajo z omejenimi ribolovnimi viri in zakonskimi omejitvami, na drugi pa z visokimi stroški.
Negativne vplive ribolova na okolje je mogoče nadzorovati in s tem preprečevati ali vsaj bistveno omejiti. Sektor ribištva v Sloveniji se zaveda svojega vpliva na ohranjanje morja, količino rib, onesnaženje okolja in degradacijo habitatov. Zato si prizadeva delovati trajnostno, da ne škoduje morskemu habitatu. Poleg države, ki je odgovorna, da z zakonodajo zahteva trajnostni ribolov, pa velik del odgovornosti nosimo tudi potrošniki.
Na ribištvo lahko vplivamo tako, da spremenimo svoje prehranjevalne in nakupovalne navade. Ko se odločamo o nakupu rib in morskih proizvodov, zato izberimo ribe lokalnega porekla. S tem bomo ne le pomagali domačim ribičem in ribogojcem, pač pa bomo tudi povsem prepričani, da smo izbrali kakovostne ribe in ribje proizvode. Poleg odločitve za lokalne ribe ali školjke pa je nadvse pomembno, da se potrošnik odloča po sezonsko dostopnejših vrstah. Na ta način potrošnik v prehranski verigi poskrbi, da se staleži lažje obnavljajo.
Več informacij, kje lahko izbirate kakovostne ribe lokalnega porekla, najdete tukaj: www.nasasuperhrana.si/ribe
