Urška Mlinarič
Tokratni krog centralnih pogajanja o plačni reformi je bil namenjen predvsem inventuri. Inventuri o opravljenih usklajevanjih predloga zakona o skupnih temeljih zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je povedal Branimir Štrukelj, vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS). Ugotovili so, da je večji del predloga usklajen, "ostali so, kot je to pravilo, trši orehi. Ampak daleč od tega, da bi bili pesimistični, da jih ne bi bilo mogoče streti", je dejal Štrukelj. Tako denimo ostaja odprto vprašanje usklajevanja plač z inflacijo po izvedbi plačne reforme, določitev kvot za zadržano in pospešeno napredovanje in vprašanje možnosti uvrščanja javnega uslužbenca v višje plačne razrede pri premestitvi.
A še preden bodo poskušali doseči dogovor o omenjenih vprašanjih, se bodo pogajalci prihodnji ponedeljek še enkrat srečali na stebrnih pogajanjih. V tem tednu na niti enem niso uspeli doseči dogovora o uvrstitvah delovnih mest po dejavnostih na novo plačno lestvico. Čez en teden, ko bomo že sredi meseca, bodo sledila centralna pogajanja. Spomnimo. Cilj vlade je, da dogovor o plačni reformi, ki bi jo rada začela uresničevati z letom 2025, dosežejo do konca junija. K temu so se zavezali tudi Bruslju, in če dogovora ne bo, lahko Slovenija ostane brez dela sredstev iz načrta za odpornost in okrevanje.
Tudi namestnica vodje vladne pogajalske skupine, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec je današnja pogajanja označila za konstruktivna. V odzivu na odločitev ustavnega sodišča glede sodniških plač je dejala, da podrobnosti še ne poznajo, jo bodo pa vsekakor spoštovali. Pri tem je dopustila možnost, da bo imela odločitev vpliv na nadaljevanje pogajanj o plačni reformi, čemur je pritrdil vodja ene skupine sindikatov javnega sektorja, Jakob Počivavšek.
