Dolgoletne odprte težave Slovenije s Hrvaško so privedle do tega, da so po neuspelih diplomatskih prizadevanjih spori prispeli na sodišča. Tovrstni spori so zmeraj posebej občutljivi in zaznamovani z zanimanjem politike in javnosti. Države namreč niso običajne stranke sodišč, zato tovrstni spori ne morejo potekati kjerkoli.
Države niso običajne stranke sodišč zato, ker so suverene. Tudi na sodišče jih druga država prisilno ne more postaviti, ampak države same odločajo, na kak način bodo razreševale spore - zato za morebitno meddržavno tožbo potrebujejo medsebojno soglasje o načinu rešitve spora. Če takšnega soglasja za reševanje spora po pravni poti ne dobi, državi ostanejo diplomatska prizadevanja, eventualni gospodarski ukrepi in v zgodovini neredke napovedi vojne. Čeprav 33. člen Ustanovne listine Združenih narodov države poziva, da poskušajo spore reševati na miren način, države ni mogoče tožiti brez njenega soglasja, čeprav se to soglasje lahko izrazi na različne načine.
Tako država za vložitev tožbe zoper drugo državo na Meddržavno sodišče v Haagu, najvišje sodišče Združenih narodov, potrebuje soglasje tožene države. ZDA danes denimo zavračajo pristojnost tega sodišča v sporu med Palestino in ZDA, kjer je prva na sodišče v Haagu vložila tožbo zoper ZDA zaradi prenosa sedeža ameriškega veleposlaništva v Izraelu v Jeruzalem. Sodišče se glede pristojnosti v tej zadevi še ni izreklo. Po drugi strani pa ZDA lani niso mogle ugovarjati pristojnosti tega sodišča v primeru tožbe Irana zaradi sankcij, ki so jih Iranu naložile ZDA v nasprotju s Pogodbo o prijateljstvu med tema dvema državama iz leta 1955, saj ta pogodba sodišču v Haagu izrecno podeljuje pristojnost za reševanje sporov med njima. Posledično so takoj po razsodbi ZDA odstopile od te pogodbe.
Prav tako mora z obravnavo tožbe zoper njo soglašati tožena država pred Meddržavnim sodiščem za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu, ki je posledično v zadnjih nekaj več kot dvajsetih letih svojega obstoja razsodilo povprečno v nekaj več kot enem sporu letno. Meddržavne tožbe so predvidene s 33. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope. V tem primeru države s samim pristopom h konvenciji soglašajo z možnostjo, da jih druga država podpisnica toži zaradi kršitve konvencije.
Meddržavne tožbe, v kakršne je vpletena Slovenija s svojo sosedo, niso enostavna stvar, povečujejo napetosti, a so boljša pot od tiste, ki terja uporabo sile
