Luka Mlakar
Kampanja pred aprilskimi volitvami se bo uradno začela 24. marca, do jutri pa morajo organizatorji kampanje oziroma stranke, ki bodo nastopile na volitvah, odpreti posebne transakcijske račune za financiranje volilnih kampanj. Po javno dostopnih podatkih je to do zdaj storilo 19 strank, med njimi so vse aktualne parlamentarne stranke, pa tudi nekaj zunajparlamentarnih strank, med drugim Gibanje Svoboda, Dobra država, Resni.ca in Domovinska liga. Na omenjenih računih morajo stranke zbrati vsa sredstva za financiranje volilne kampanje, z njega pa morajo poravnati tudi vse s tem povezane stroške.
SDS daleč pred vsemi, dobro stoječi tudi NSi in Konkretno
V večini strank za zdaj še ne razkrivajo, koliko sredstev bodo namenili za tokratno kampanjo, prav tako pa ne komentirajo, kako so poslovali v lanskem letu. V največji vladni stranki SDS, ki je finančno najbolje stoječa med vsemi strankami, konec leta 2020 so namreč imeli na računu skoraj 2,5 milijona evrov, naj bi se pri tokratni kampanji gibali znotraj finančnih okvirjev iz preteklih let. Za kampanjo pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami leta 2018 so v SDS porabili največ med vsemi strankami, in sicer okoli 451 tisoč evrov. Višina sredstev, ki jih smejo organizatorji porabiti za volilno kampanjo, je sicer omejena in ne sme preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma volilni enoti, v kateri je vložena lista kandidatov. Lista, ki bo imela kandidate v vseh 88 volilnih okrajih, tako lahko za financiranje kampanje porabi dobrih 680 tisoč evrov. Takšni vsoti se po pričakovanjih tokrat ne bo približala nobena stranka.
Čeprav so daleč najbogatejša politična stranka v državi, tudi v SDS pozivajo k donacijam podpornikov in članov. Stranke lahko po zakonu prejemajo le prispevke fizičnih oseb, in sicer največ v višini desetih povprečnih mesečnih bruto plač. Konec leta 2020 sta imeli več kot pol milijona evrov na računih tudi NSi in Konkretno, ki se je takrat imenovala SMC. Za kampanjo pred volitvami leta 2018 so v SMC namenili 374 tisoč evrov, medtem ko so bili v NSi s 195 tisoč evri nekoliko bolj skromni. Z izdatno finančno injekcijo v višini 323 tisočakov so se takrat volilne kampanje lotili v SLS, a so kljub temu na koncu ostali pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom.
SD odplačuje dolgove, SAB s prihranki za kampanjo
Da bodo del sredstev za kampanjo zagotovili tudi s prispevki članstva, pojasnjujejo tudi v SD. Za kampanjo pred volitvami leta 2018 so v stranki namenili 336 tisoč evrov, višina finančnih sredstev za tokratne volitve pa bo po njihovih navedbah prav tako dosegla približno polovico dovoljenih sredstev za kampanjo. Stranka je leto 2021 zaključila s 40.018 evri na računu, presežek prihodkov nad odhodki je znašal približno 30 tisoč evrov. Dolg stranke se zmanjšuje, stanje glavnice posojila je konec lanskega leta znašalo 308.836 evrov. Stranka ima ob tem sicer tudi kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v višini 150 tisoč evrov. Na vprašanje, ali bodo za financiranje volilne kampanje najeli posojilo, v SD odgovorjajo, da se bodo o tem odločali po potrebi.
Da ne načrtujejo najema posojila, ker imajo sredstva za volilno kampanjo že prihranjena na računu, pa medtem zatrjujejo v SAB. Podatkov o poslovanju stranke v lanskem letu ne razkrivajo, so pa poudarili, da so v supervolilno leto vstopili s pozitivno bilanco in prihranki. Za kampanjo pred volitvami leta 2018 so porabili okoli 126 tisoč evrov, za tokratno bodo namenili "največ sredstev do zdaj", pri čemer računajo tudi na donacije in denarne prispevke članov. V LMŠ so medtem bolj skrivnostni, saj so sporočili le, da bodo kampanjo izvajali s ciljem "optimalnega izkoristka resursov stranke ter razpoložljivih finančnih virov". Pred štirimi leti so v volilno kampanjo pred državnozborskimi volitvami vložili 105 tisoč evrov.
Plakati že pred uradnim začetkom kampanje. Kaj pravijo na ministrstvu?
Kljub temu, da se bo uradna volilna kampanja začela konec meseca, stranke in njihovi kandidati že nagovarjajo volivce prek jumbo plakatov, ob tem pa po državi organizirajo predstavitve programov in kandidatov za poslance. Na vprašanje, ali je takšna praksa sporna, na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da se volilna kampanja začne 30 dni pred dnem glasovanja, in da je to tudi obdobje, ki ga iz vidika financiranja, plakatiranja in organiziranja shodov podrobneje ureja zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK). "Med stroške volilne kampanje štejejo vsi stroški, navedeni v ZVRK, ne glede na to, kdaj so nastali, kdaj so bili plačani in kdaj so bili sklenjeni posli v zvezi s posameznimi dejanji volilne kampanje, če se stroški in posli nanašajo na obdobje volilne kampanje, torej 30-dnevno obdobje," pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo.
To pomeni, da se med stroške volilne kampanje štejejo tudi stroški, na primer za letake in plakate, "ki so nastali v obdobju pred volilno kampanjo, a se ta material uporabi v času volilne kampanje," razlagajo na ministrstvu. Ravnanje in delovanje političnih strank zunaj tega obdobja pa po njihovi oceni ne sodi v volilno kampanjo iz vidika ZVRK. Če se politične stranke oglašujejo zunaj obdobja volilne kampanje, kot ga določa ZVRK, morajo ravnati po predpisih, ki urejajo oglaševanje v medijih in drugih nosilcih objavljanja informacij, pa tudi po zakonu o političnih strankah, so dodali na ministrstvu za javno upravo. Plakatiranja izven obdobja volilnih kampanj se sicer najpogosteje poslužuje največja vladna stranka SDS. Med epidemijo se je SDS na primer z jumbo plakati s simboličnimi fotografijami ponudnika Shutterstock zahvaljevala zdravnikom, policistom, gasilcem in trgovcem.
DeSUS bo zapravil 180 tisoč, SNS pa 120 tisoč evrov
V Levici medtem razlagajo, da skupni stroški kampanje za tokratne državnozborske volitve ne bodo presegali finančnih načrtov preteklih kampanj. Pred štirimi leti so za kampanjo za državnozborske volitve porabili 107 tisoč evrov. Tokratno kampanjo bodo financirali iz lastnih prihrankov, članarin funkcionarjev ter prispevkov članov in podpornikov, ob tem pa ne izključujejo možnosti najema posojila. Podobno kot v SAB tudi v Levici pravijo, da so v supervolilno leto vstopili v dobri finančni kondiciji. Na zadnji dan lanskega leta so imeli na računu nekaj več kot 80 tisoč evrov.
V DeSUS medtem nameravajo v kampanjo vložiti 180 tisoč evrov, kar je bistveno manj kot ob zadnjih parlamentarnih volitvah, ko so za to namenili 365 tisoč evrov. V SNS pa pravijo da bodo za financiranje tokratne kampanje namenili 120 tisoč evrov, pri čemer nameravajo 30 tisoč evrov zbrati z donacijami fizičnih oseb. Za potrebe volilne kampanje se ne bodo zadolževali, na zadnji dan lanskega leta pa so imeli v SNS na računu dobrih 52 tisoč evrov. V kampanjo pred volitvami leta 2018 so vložili 69 tisoč evrov.
Gibanje Svoboda za čim bolj skromno kampanjo
V zunajparlamentarnem Gibanju Svoboda pravijo, da se bodo pri kampanji držali finančnih omejitev, ki jih predvideva zakon. "S čim bolj skromno kampanjo bomo skušali prepričati volivke in volivce, da smo v prelomnem obdobju, ko odločamo o tem, kako demokratična in solidarna bo naša država v prihodnje. Prepričani smo, da nam bo skupaj z demokratično usmerjenimi strankami uspelo prepričati volivce, da smo boljša izbira kot sedanja koalicija," so sporočili iz Gibanja Svoboda.
Kako bodo stranke nagovarjale volivce?
Stranke so za zdaj redkobesedne tudi glede tega, kako bodo zasnovale kampanjo. V LMŠ poudarjajo, da glede tega izvajajo vse aktivnosti, kot jih gre pričakovati od največje opozicijske stranke, prisotni pa da bodo tudi skozi vse medijske kanale in družbena omrežja, ki so jim kot stranki na voljo. Kampanjo bomo izvajali v skladu z lastnim načrtom, dodajajo v LMŠ. V SAB pravijo, da se bodo posluževali različnih komunikacijskih kanalov, od oglaševanja v medijih in plakatov do nagovarjanja volivcev prek družbenih omrežij. Pri izvedbi kampanje bodo sodelovali vsi člani stranke, njeno vodstvo, poslanci in strokovni sodelavci, dodajajo v SAB.
Tudi v Levici opozarjajo na pomen prepletanja različnih načinov komuniciranja, dodajajo pa, da je pomembna tudi dobra vsebina in izčrpno terensko delo, torej osebni stik z volivci. Kot poudarjajo, bodo kampanjo tudi tokrat zasnovali znotraj stranke, tako kot doslej pa ne bodo najemali zunanjih svetovalcev. V SD medtem pravijo, da je njihov najpomembnejši pristop "pogovor z ljudmi, ki bo oglaševalsko podprt z digitalnim oglaševanjem, komunikacijo na družbenih omrežjih in zunanjim oglaševanjem". Fokus delovanja kandidatov bo v osebnem stiku z volivci, pravijo v SD. V aktivnosti stranke na terenu je bilo sredi februarja vpetih okoli 250 ljudi, s približevanjem volilne kampanje se bo to število povečalo na okoli 800. V Gibanju Svoboda pa poudarjajo, da bodo volivce o svojem programu obveščali z obiski po Slovenji, objavami na družbenih omrežjih in s plakati.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
