Na zdravstvenem ministrstvu, ki ga vodi Tomaž Gantar, ocenjujejo, da je bilo pretekli petek "v veljavi okvirno 1800 odločb o karanteni". Dodajajo, da bodo podatki o odrejenih "izolacijah za marec 2020 na voljo predvidoma maja 2020". Od začetka epidemije je bilo izdanih okvirno 3750 odločb o karanteni, so odgovorili na vprašanja, ki smo jih poslali tako njim kot Nacionalnemu inštitut za javno zdravje (NIJZ). Zdravstveni inšpektorat je za zdaj "ugotovil štiri kršitve izolacije", a "nobene kršitve karantene".
Tako karantena kot izolacija sta ukrepa določena v zakonu o nalezljivih boleznih. "Karanteno odredi minister za zdravje na predlog nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zdravim osebam, za katere se sumi, da so okužene z virusom SARS-CoV-2," pojasnjujejo na ministrstvu. "Izolacijo, oziroma osamitev, pa odredi izbrani osebni zdravnik osebam, ki so okužene z virusom SARS-CoV-2."
V sklepu vlade, ki je bil sprejet preteklo sredo, o izmenjavi posebej občutljivih osebnih podatkov med NIJZ in policijo za zamejitev epidemije koronavirusa, je govora sicer tako o osamitvi, popolni osamitvi kot o karanteni. Na ministrstvu za zdravje razlikovanj med osamitvami ne delajo. Zakon o nalezljivih boleznih pravi, da se izolacijo določi glede na "način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika", poteka pa lahko na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru.
"Veliko tujih delavcev, ki se vrača v Republiko Slovenijo na delo, biva v namestitvenih objektih, v katerih ni mogoče učinkovito izvajati ukrepov samo-izolacije oziroma karantene." - policija
Več policijskih predlogov za karanteno kot odrejenih karanten
Gre za nizko število odrejenih karanten glede na to, da velja odlok o nujni karanteni, ki je bila najprej 14-dnevna, sedaj pa je 7-dnevna in velja tudi za večino tujih delavcev in delavk, ki pridejo iz tujine v Slovenijo na delo. Stik z delavci predvsem iz Srbije in BiH imajo tudi v Delavski svetovalnici. Nanje se obračajo tako delavci, ki so jim v Sloveniji izdani akti ministra za zdravje o karanteni, kot tisti, ki jim delodajalci v Sloveniji grozijo, da bodo izgubili zaposlitev, če ne pridejo delat, čeprav so v matični državi v obvezni karanteni. "So pa tudi delavci, ki so jih policisti obvestili o odloku o karanteni na meji in vzeli njihove podatke, a nato niso dobili odločbe o karanteni," pravi Goran Lukić. "Ta je pogoj, da lahko delavci in delavke zahtevajo in pridobijo pravico do nadomestila za čas trajanja karantene," pojasni.
Tik pred sprejemom vladnega sklepa o izmenjavi podatkov med NIJZ in policijo je tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs posebej omenjal migrantske delavce in možnost, da nekateri delodajalci delavce silijo, da kršijo odrejeno jim karanteno. Na policiji so nam pojasnili, da redno spremljajo to področje in "pristojnim institucijam predlagajo izvedbo potrebnih ukrepov". Poudarili so, da so do zdaj vse informacije o morebitnih kršitvah karantene ali osamitve posredovali zgolj pristojnim na zdravstveni inšpektorat in NIJZ, da ne beležijo podatkov o morebitnih kršitvah, da pa so ob dilemah prosili za mnenje NIJZ ali ministrstvo za zdravje. V prihodnje bo policija dodatna pooblastila nadzora nad osebami, ki so jim odrejeni ukrepi za omejevanje epidemije, izvajala v skladu "z načrtom, ki ga bo pripravil zdravstveni inšpektorat".
4 kršitve izolacije in nobene kršitve karantene je do konca preteklega tedna ugotovil zdravstveni inšpektorat.