Politika in pravosodje: Vlada ne potrdi kandidatov za tožilce

Pred kakršnimkoli odločanjem o predlaganih kandidatih se mora vlada temeljito seznaniti s celotnim predlogom, kar terja nekoliko več časa," kratko odgovarjajo iz Urada vlade za komuniciranje na vprašanje, zakaj vlada še ni odločila o imenovanju petih tožilcev, katerih imena je vladi že septembra in oktobra posredovalo pravosodno ministrstvo.

Deseterica kandidatov je bila med predlogi, vlada pa je odločila zgolj o polovici. Imenovala je tri okrajne državne tožilce, enega okrožnega državnega tožilca in eno vrhovno državno tožilko, o petih predlogih pa vlada še ni odločala. Poslanka iz vrst LMŠ Tina Heferle ocenjuje, da vlada predlogov, h katerim je podal pozitivno oceno tudi državnotožilski svet, ne želi potrditi iz političnih razlogov.

Največji manko na vrhovnem in ljubljanskem tožilstvu

Ministrica za pravosodje Liljiana Kozlovič pojasnjuje, da je imenovanje državnih tožilcev v rokah vlade, "ki lahko odloči, da predlog potrdi ali zavrne z izdajo obrazložene odločitve, ki temelji na pravnih argumentih. Roka za odločitev zakon ne določa, pričakujem pa, da bo gradivo uvrščeno na sejo vlade. Prizadevam si, da postopki imenovanja in napredovanja državnih tožilcev potekajo čim hitreje, zato tudi pripravljamo predlog novele Zakona o državnem tožilstvu v tej smeri," pravi ministrica. Poslanki je sicer odgovorila, da, ker pet predlogov, ki jih je podalo ministrstvo, še ni bilo uvrščenih v informacijski sistem, kot to predvideva poslovnik o delovanju vlade, je ministrstvo zato enkrat pisno in dvakrat ustno prosilo za uvrstitev v sistem. A informacij, zakaj se to še ni zgodilo, ministrica nima. Drugih vzvodov ministrstvo po njenih besedah nima.

"Z največjim kadrovskim problemom na državnih tožilstvih se soočamo na Vrhovnem državnem tožilstvu in na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Kadrovska zasedenost na teh tožilstvih - glede na veljavni kadrovski načrt - je 70-odstotna (na vrhovnem) oziroma 65-odstotna (na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu)," pojasnjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu. In dodajajo, da takšne razmere na vrhovnem tožilstvu nastajajo zaradi dolgotrajnega izbirnega postopka, na ljubljanskem tožilstvu pa je dodatni razlog še dodeljevanje tožilcev na specializirano državno tožilstvo, pa tudi dodelitve tožilcev na Eurojust in v državnotožilski svet. "Doslej smo na imenovanje za vrhovne državne tožilce čakali po dve leti, v enem od preteklih razpisov pa celo dlje," pojasnjujejo na vrhovnem državnem tožilstvu. "V luči perečega kadrovskega problema od vlade pričakujemo, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo ta problem čim prej rešen. Ne nazadnje lahko odprava pomanjkanja tožilskih kadrov najbolj prispeva k bolj učinkovitemu delovanju državnega tožilstva, kar je eden od pogostejših očitkov aktualne vladne koalicije," dodaja tožilski vrh.

Ali aktualni postopek vladne izbire res teče dlje zaradi političnega preverjanja, v vladi ne odgovarjajo. A politiki iz vrst vladajoče SDS z notranjim ministrom Alešem Hojsom na čelu javno kritizirajo nekatere tožilske odločitve - nazadnje tiste, povezane z nasilnimi protesti v Ljubljani. Ker se tožilka ni odločila za to, da bi policisti privedli domnevnega organizatorja in zanj terjala pripor. Hojs je ne nazadnje terjal revizijo postopkov dela na NPU, in to takih, ki še niso zaključeni, v teh primerih pa je usmerjanje policije v rokah tožilstva.

O prenosu tožilstva (znova) pod notranje ministrstvo

Znotraj vrst SDS naj bi se po neuradnih podatkih znova pojavile ideje o tem, da se tožilstvo prenese pod okrilje notranjega ministrstva. To se je že zgodilo v času druge vlade Janeza Janše, ko je bil notranji minister Vinko Gorenak. "Na novinarsko vprašanje, ki se je glasilo Kaj bi vi res tožilstvo prenesli na notranje ministrstvo (po vzoru Gorenaka za časa druge vlade Janeza Janše), sem odgovoril, da o tem nisem razmišljal, tudi ne vem, od kod komu ta informacija, saj se do sedaj s to mislijo nisem ukvarjal, ste me pa spomnili, da velja razmisliti," notranji minister Hojs navaja del intervjuja, ki ga je dal Delu. "Upam, da dodatna pojasnila niso potrebna," odgovarja na naša vprašanja.

A da se tega niso spomnili samo novinarji, potrjujejo v političnih vrstah. In opominjajo, da je ustavno sodišče v času druge Janševe vlade odločalo o tem, ali je tak prenos dopusten ali ne, in odločilo, da to ni neskladno z ustavo. Samostojnost državnih tožilcev pri izvrševanju tožilske funkcije morajo namreč zagotavljati zakoni, ki urejajo državnotožilsko službo oziroma izvajanje tožilske funkcije. Prenos pristojnosti med ministrstvi, je presodilo ustavno sodišče, pa sam po sebi nima neposrednega pravnega pomena za samostojnost državnih tožilcev v konkretnih postopkih kazenskega pregona.

Na pravosodnem ministrstvu, pod katerega je sedaj uvrščeno tožilstvo, pravijo, da za zdaj pogovori o prenosu tožilstva pod notranje ministrstvo ne potekajo. A menijo, da bi takšen prenos pristojnosti bil nesistemski iz več razlogov. "Zaradi vsebinske in sistemske povezanosti položaja tožilca s položajem sodnika - sodniška zakonodaja pa sodi v resor pravosodnega ministrstva; zaradi funkcionalne povezanosti delovanja tožilstva z izvrševanjem sodne funkcije sodišč; zaradi zakonsko določene skrbi za materialne pogoje dela tožilstva (prostori, oprema …), ki je poverjena pravosodnemu ministrstvu; zato, ker je pravosodno ministrstvo resorno pristojno za vso ostalo (kazensko) zakonodajo, ki pomembno ureja tudi pooblastila in delo državnih tožilcev in jih umešča v občutljiva razmerja znotraj kazenskega postopka," nizajo razloge proti na pravosodnem ministrstvu. Tudi na vrhovnem tožilstvu o kakršnikoli nameri prenosa niso seznanjeni, a "glede na naše dosedanje izkušnje smo trdno prepričani, da bi bila takšna odločitev za delo tožilcev, ki morajo delovati neodvisno od politike, bistveno slabša od dosedanje ureditve. V luči političnih pritiskov, ki jih sicer omenja minister sam, pa bi bila takšna odločitev celo škodljiva," ocenjuje vrh tožilstva.