Voditelji opozicijskega četverčka KUL ob podpisu sporazuma o povolilnem sodelovanju
"V tem trenutku lahko povem, da je dogovor z LIDE oziroma z gospodom Igorjem Zorčičem o skupnem nastopu oziroma listi za volitve skoraj končan," je nedavno izjavil predsednik Desusa Ljubo Jasnič. Vendar po naših informacijah to ne drži, še več, med strankama naj ne bi bilo dogovorjeno še nič. Prvak LIDE Igor Zorčič, ki je zaradi okužbe s koronavirusom trenutno v karanteni, ni hotel komentirati, kako daleč so njegovi pogovori z Desusom. "Tukaj ne bi dajal nobene ocene. Vsekakor je takšno sodelovanje treba doreči zelo podrobno," je poudaril Zorčič in spomnil, da mu je svet LIDE šele v četrtek dodelil pooblastilo za pogovore o povezovanju strank za skupni nastop na volitvah. Zorčič je sicer že pred tem opravil neformalne pogovore, med drugim tudi z Jasničem in Robertom Golobom. Ta se je v četrtek srečal s prvakom LMŠ Marjanom Šarcem in koordinatorjem Levice Luko Mescem. "Za nas je pomembno, da ne le gospod Golob, ampak katerakoli druga stranka, ki bi se nam želela pridružiti oziroma sodelovati z nami, spoštuje deset zavez iz sporazuma koalicije KUL, se pravi vrednote, za katere se zavzemamo," je dogajanje komentiral Šarec in dodal, da se bodo o teh zadevah lahko formalno pogovarjali takrat, ko bo Golob ustanovil stranko. To naj bi se zgodilo naslednji teden, ko naj bi Golob od nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna prevzel vodenje stranke Z.Dej. Po nekaterih informacijah naj bi Golob, ki pravi, da bodo "gradili malo levo in malo desno", na LMŠ gledal naklonjeno, medtem ko naj bi do Levice imel zadržke. Kaj to pomeni za povezovanje med opozicijskim četverčkom KUL in Golobovo novo stranko?
Jasnič vztraja pri načelnem dogovoru z Zorčičem
Prvak Desusa Ljubo Jasnič je včeraj vztrajal, da je s predsednikom LIDE Igorjem Zorčičem dosegel načelni dogovor o oblikovanju skupne liste za parlamentarne volitve 24. aprila. "Načelno sva dogovorjena, ampak to je zdaj treba izpeljati in se dogovoriti glede cele vrste stvari, od kandidatov in list do volilnih štabov," je dejal Jasnič. Po njegovih besedah se je izvršni odbor Desusa seznanil z omenjenim dogovorom z LIDE in mu ni nasprotoval. "Načelno obstaja dogovor, da v to gremo. Morajo pa to povezavo potrditi še organi njegove stranke, pri nas bo o tem odločal svet stranke, potem pa bomo morali listo potrditi vsak zase, kot to zahteva volilna zakonodaja. Načelno pa sva dogovorjena," je poudaril Jasnič.
Dosedanji poslanci Desusa, ki so se že pred časom znašli na nasprotnih bregovih z vodstvom stranke upokojencev, ne kažejo zanimanja za vnovično kandidaturo na listi Desusa. Franc Jurša in Ivan Hršak naj bi se upokojila, medtem ko naj bi Branko Simonovič v kratkem izstopil iz stranke. Na mizi ima več ponudb glede vnovične kandidature, a pravi, da še ni sprejel dokončne odločitve.
Dvomi o povezavi med Golobom in KUL
Raziskovalec javnega mnenja in direktor družbe Valicon Andraž Zorko poudarja, da se je Golobovo gibanje Bodi sprememba v decembrski raziskavi Politikon (v kateri so merili podporo vsem novim strankam), umestilo tja, kjer je vedno usidran zmagovalec volitev iz vrst leve sredine. "Tam je trenutno kar velika gneča. Blizu Goloba so namreč tudi LMŠ, SAB, LIDE in Z.Dej," pojasnjuje Zorko. Po njegovih besedah gre pri tistih, ki bi volili Goloba, LMŠ, SAB ali LIDE, za skoraj isti bazen volivcev. Precej blizu so tudi volivci SD, medtem ko se volivci Levice umeščajo bolj stran od Goloba.
"Zagotovo so si volivci Levice in Goloba med seboj bližje kakor z volivci SDS oziroma desnice, a so še vedno dovolj daleč narazen. V Levici se tega verjetno zavedajo in zato dvomim, da bi lahko prišlo do povezave med Golobom in koalicijo KUL, dokler bo v njej Levica," meni Zorko. Ob tem opozarja, da so meritve javnega mnenja jasno pokazale, da bi Golob z vstopom na politični parket ogrozil zlasti podporo LMŠ, SD in SAB, medtem ko bi Levica utrpela najmanjše izgube: "To kaže na to, da bi bilo bolj smiselno, če bi se Golob o povezovanju pogovarjal z LMŠ, SAB in drugimi novimi liberalnodemokratskimi iniciativami kot pa s koalicijo KUL." Obstaja namreč tudi nevarnost, da bi Golob z vstopom v KUL utrpel manjši izpad podpore.
"Golob je trenutno izbira tudi za tiste, ki sicer sploh ne bi šli na volitve. Ti volivci ga vidijo kot alternativo obstoječim strankam, predvsem levosredinskim. Gre za dobršen del volivcev, ki ne volijo desnice, a imajo zadržke tudi do strank KUL. Ti volivci Goloba vidijo kot neko novo rešitev," pojasnjuje Zorko. Če ne bo prišlo do povezave med Golobom in KUL, pa bi se lahko Golob po njegovih besedah tako zažrl v podporo LMŠ, SD in SAB, da bi v četverčku prevladala Levica. "V KUL imajo sklenjen dogovor, da mandatar postane predsednik stranke, ki bo na volitvah dosegla najboljši izid. Lahko se zgodi, da bo to na koncu Levica," dodaja Zorko.
Banjac: Levica je pred veliko osnovno dilemo
Golob po mnenju nekaterih še vedno ostaja nekakšna politična neznanka. "Čeprav je opravil nekaj medijskih predstavljanj, je bil v njih zelo nedoločen. Najbrž tudi stranke v KUL vidijo predvsem mačka v žaklju in pogovori Goloba s predstavniki teh strank so namenjeni predvsem vpogledu v ta žakelj," pravi politolog in predavatelj na ljubljanski FDV Marinko Banjac. Nekatere stranke iz koalicije KUL imajo po njegovih besedah zagotovo večji interes glede vzpostavitve sodelovanja z Golobom: "Zavedajo se, da bi jih njegova stranka, v kakršnikoli obliki že bo ustanovljena, lahko postavila pred vrata državnega zbora. Tu sta na udaru verjetno predvsem SAB in LMŠ." Ko gre za Levico, pa Banjac poudarja, da se je ta znašla pred veliko osnovno dilemo, ali naj se odloči za sodelovanje s ciljem skupaj poraziti SDS in njenega prvaka Janeza Janšo za ceno kooperacije z nosilci velikega kapitala. "S tem bi se Levica odmaknila od svojega poslanstva – boja proti neoliberalizmu, kar bi ji najbrž škodilo. V tem kontekstu bi Golob lažje našel skupne točke z drugimi strankami KUL," meni Banjac.
Volivci vidijo Goloba tudi kot alternativo obstoječim strankam, predvsem levosredinskim
Zaradi vseh omenjenih dilem, ki jih lahko pripišemo različnim ideološkim izhodiščem strank KUL in nejasni sliki okoli načina organiziranja Goloba, je po njegovi oceni tesno sodelovanje med KUL in Golobom pod velikim vprašajem. "Golob bo zaradi že sedaj močne medijske in javnomnenjske podpore lahko postavil določene pogoje sodelovanja – tudi glede njegovih interesov, povezanih z Gen-I. Ti pogoji bodo ključni za obliko sodelovanja s KUL, kakor tudi interni premisleki teh strank, kaj jim bo najbolj koristilo za čim boljši rezultat na volitvah," meni politolog. Ob tem poudarja, da je za zdaj gotovo le to, da se bodo karte zelo premešale, kar bi lahko vodilo v trend nadaljnjega drobljenja prostora levo od sredine. "To pa je voda na mlin trenutnim koalicijskim strankam in desnim pretendentom – satelitom – za vstop v državni zbor," sklene Banjac.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
