Priprave na volitve: Pivčeva in Podobnik računata na pristop od vrat do vrat. Bo to dovolj, da prideta v državni zbor?

Ob koncu leta so se začeli aktivni premiki v pripravah na državnozborske volitve, ki jih bo predvidoma v začetku leta 2022 predsednik države Borut Pahor razpisal za 24. april prihodnje leto. Medtem ko so nekateri osredotočeni na vzpostavljanje strankarske infrastrukture na lokalni ravni, se drugi, med katerimi so tudi nekatere parlamentarne stranke, s "terenom" ne ukvarjajo preveč in računajo, da bodo v  kampanji nagovorili celotno populacijo volivcev. Med prvimi je tudi stranka Naša dežela, ki jo vodi nekdanja kmetijska ministrica in predsednica Desusa Aleksandra Pivec. Skupaj s somišljeniki je od zagona stranke marca letos ustanovila 70 lokalnih odborov, stranka pa ima po lastnih navedbah že 2500 članov. "Decentraliziran pristop je oseben, hkrati želimo ljudem približati program z osebnim zgledom," pravi Pivčeva.

Nekatere stranke nimajo izbire

Profesor politologije dr. Miro Haček s Fakultete za družbene vede meni, da v tovrstnih primerih stranke druge izbire niti nimajo. "Težko se je iti volilno kampanjo drugega tipa, če nimaš enakovrednega dostopa do medijev kot parlamentarne stranke, s katerim bi lahko nagovarjal celotno populacijo. Zato morajo delati terensko kampanjo od spodaj navzgor in od vrat do vrat. Je pa težko oceniti, kakšen vpliv bo to imelo na izid volitev, saj doslej podobnega uspešnega primera na državnozborskih volitvah še ni bilo."

Haček sicer izpostavlja primer Nove Slovenije, ki je pred leti že izpadla iz državnega zbora in se kasneje vrnila vanj, a je pri tem že imela zgrajeno strankarsko infrastrukturo na lokalni ravni. Parlamentarne stranke, ki tega nimajo, lahko ta manko po besedah Hačka nadoknadijo s pojavljanjem v prevladujočih medijih, ki jim ga zagotavlja status parlamentarne stranke. Kot primer Haček navaja Stranko Alenke Bratušek (SAB) in Listo Marjana Šarca (LMŠ): "Ti stranki imata zelo naključno zgrajeno terensko infrastrukturo in ponekod posameznega občinskega svetnika. Takšnim strankam bi se bilo v primeru, da izpadejo iz državnega zbora, zelo težko vrniti prav zaradi pomanjkanja te mreže."

Vrnitev v parlament je bila fenomen

Tudi vodja poslanske skupine Nove Slovenije Jožef Horvat poudarja, da je imela strankina lokalna mreža izjemen pomen pri njihovi vrnitvi v državni zbor na predčasnih volitvah leta 2011, potem ko so leta 2008 ostali pred vrati hrama demokracije. "Ta mreža je takrat odigrala izjemno pomembno vlogo. Odbore imamo v skoraj vseh slovenskih občinah. To je bil neke vrste fenomen. Takrat sem vodil prekmurski regijski odbor stranke in na srečanjih smo v tistih časih beleželi izjemno udeležbo članstva. Skoraj boljšo kot danes. Brez tovrstne mreže je zelo težko uspeti, razen ob izdatni podpori medijev. Stranka se mora sicer pojavljati na vseh ravneh, vedno pomembnejša so tudi družbena omrežja, pri čemer pa obžalujem, da je tam v tem pogledu prisotne veliko sovražnosti."

Pavlič: Pomembneje za lokalne volitve

Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič izpostavlja, da tudi sami krepijo terensko mrežo: "Samo s prevzemom petih Desusovih odborov smo dobili več kot 250 novih članov v prvem valu, pa tudi pet svetnikov in podžupanjo. S tem smo v nekaterih občinah vstopili tudi v koalicijo. Tudi naša kampanja leta 2018 je bila povsem terenska, nisem še videl stranke, ki ne bi delala kampanje na terenu. Razlika je edino v tem, da imajo starejše stranke več terenske akcije na lokalnih volitvah, medtem ko se na državnozborskih volitvah to ne izrazi tako močno," pravi Pavlič in še doda, da razlike v razvitosti lokalne mreže pomenijo drugačen način organizacije kampanje. "Predvsem glede tega, koliko dela je treba narediti v strankarski centrali in koliko tega dela lahko prevzamejo na regijski ravni." Za državnozborske volitve je po njegovih besedah ključnega pomena lista z 88 dobrimi kandidati, s katerimi nato obiščejo volilne enote, v katerih bodo kandidirali.

Jambrek le kot dodatna podpora

Na terenu je že tradicionalno močna tudi Slovenska ljudska stranka (SLS), ki ima razvejeno strankarsko infrastrukturo po celotni Sloveniji. Tudi predsednik SLS Marjan Podobnik ocenjuje, da je prisotnost na terenu prednost predvsem za stranke, ki ne razpolagajo z večjimi finančnimi sredstvi. "Parlamentarne stranke bodo imele pred drugimi prednost na televiziji, sploh na komercialnih, kjer navadno dajejo možnost predstavitve samo dvema najmočnejšima strankama," pravi Podobnik in ob tem še meni, da se bo na naslednjih lokalnih volitvah lokalna organiziranost še posebno izrazila in se izkazala kot precejšnja vrednost za tiste, ki jo imajo. "Sami prinašamo močan regijski potencial, v okviru gibanja združujemo že 65 županov in njihovih list ter 416 občinskih svetnikov." Kot je znano, bo SLS na volitvah nastopila s skupno listo s strankami Konkretno, NLS in Zeleni Slovenije v sklopu gibanja Povežimo Slovenijo.

Medtem je pobudo za povezovanje dalo tudi tako imenovano Zavezništvo za politično sredino, ki želi prav tako združiti desnosredinske stranke. Gre za skupino intelektualcev, med katerimi je tudi nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek, a Podobnik poudarja, da to vidijo samo kot dodatno podporo gibanju Povežimo Slovenijo.

Vsi nagovarjajo iste volivce

Nove stranke oziroma gibanja bi lahko na novo premešali karte v slovenski strankarski areni, je pokazala zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je za RTV Slovenija opravila agencija Mediana. Ta je gibanju Povežimo Slovenijo izmerila 6,6-odstotno podporo, stranki Naša dežela pa 5,5-odstotno. Hkrati bi v tem primeru največjo vladno stranko SDS volilo le še 10,7 odstotka vprašanih, medtem ko je anketa, ki ni upoštevala novih strank, SDS namerila 16,3-odstotno podporo. "Vsi se borimo za iste glasove in nagovarjamo vse slovenske volivce. To je tekmovanje, na katerem se stranke pomerimo, moramo pa se biti sposobni tudi pogovarjati. Še vedno vztrajam pri oceni, da se borimo za relativno večino in da bo naš kandidat za mandatarja sestavljal vlado tako z levimi kot desnimi strankami," pravi Podobnik, ki ne pričakuje, da bi zaradi drobitve glasov nastale zamere med strankami na desnem političnem polu. Prav tako ga ne moti konkurenčna Naša dežela. "Vesel sem, da je še nekdo, ki se zavzema za podeželje, če sem čisto iskren, pa ne izključujem možnosti, da bomo na koncu dosegli še kakšen dogovor o sodelovanju."

A Pivčeva poudarja, da bodo na volitvah nastopili samostojno. Glede tega, da jih v primeru morebitnega uspeha na volitvah v javnosti povezujejo predvsem z desnosredinskimi strankami, odgovarja, da tudi sami na terenu opažajo zmedo ljudi, ki po njenih besedah pogosto ne vedo, komu še lahko verjamejo v poplavi informacij. "Vse aktualne stranke, četudi se opredeljujejo kot sredinske, to v praksi niso," pravi Pivčeva. Ob tem dodaja, da so sicer pripravljeni skleniti zavezo o skupnem delovanju na področju ščitenja nacionalnih interesov in izhodu iz krize. "Nismo se pa pripravljeni pridružiti raznim političnim gibanjem in sklepati kompromisov izključno zaradi volilne matematike in z edinim ciljem - vstopom v parlament."